Ustavno sodišče je presojalo, ali neobstoj podrobnejših zakonskih in poslovniških pravil o predlaganju in imenovanju člana preiskovalne komisije za pričo nasprotuje ustavni zapovedi učinkovitosti parlamentarne preiskave.
Ugotavlja, da niti zakon o parlamentarni preiskavi niti poslovnik o parlamentarni preiskavi ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom.
Ker v zakonu oz. poslovniku ni takšne posebne ureditve, je protiustavno okrnjena učinkovitost parlamentarne preiskave, ki jo zahteva 93. člen ustave, meni ustavno sodišče. Ker je ugotovilo neskladje izpodbijanih aktov s 93. členom ustave, pa drugih očitkov predlagateljev ni presojalo.
Kot so ustavni sodniki zapisali v odločbi, ki so jo sprejeli s petimi glasovi za in dvema proti, bi dalj časa trajajoče, ponavljajoče se, neprekinjeno in sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije na podlagi drugega odstavka 12. člena poslovnika z namenom oviranja dela komisije lahko pripeljalo do daljših zastojev dela v parlamentarni komisiji, morda tudi za ves čas do prenehanja njenega mandata. V skladu s 23. členom poslovnika pa se parlamentarna preiskava, ki ni končana v mandatni dobi DZ, šteje za zaključeno.
V konkretnem primeru takega ravnanja bi bila po mnenju ustavnega sodišča lahko z ustavo (93. člen) zajamčena učinkovitost parlamentarne preiskave bistveno okrnjena.
Ustavno sodišče tudi ni pritrdilo sklicevanju državnega zbora na sodno varstvo. Celo če bi bilo sodno varstvo zagotovljeno tudi zoper odločitev preiskovalne komisije o tem, da bo neka oseba zaslišana kot priča, to sodno varstvo po mnenju ustavnega sodišča vsekakor ne bi bilo primerno sredstvo za zagotovitev učinkovitosti parlamentarne preiskave.
"Učinkovitost lahko zagotavlja le postopkovni mehanizem, ki hitro, objektivno, predvidljivo, zanesljivo in z glavnim namenom zagotovitve integritete pravnega reda (ne pa varovanja posameznika) zagotavlja zavračanje dokaznih predlogov, ki so očitno zavlačevalni, šikanozni, zlonamerni ali povsem nepovezani s predmetom parlamentarne preiskave," je med drugim v odločbi še zapisalo ustavno sodišče.
Zahtevo za oceno ustavnosti 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi v povezavi s poslovnikom so marca na ustavno sodišče vložili poslanci SDS, SNS in SLS. Omenjenemu zakonskemu členu so očitali podnormiranost. Opozorili so, da zakon ne določa natančno pogojev za zaslišanje člana preiskovalne komisije za pričo in da takšne zahteve ni treba obrazložiti in utemeljiti. Ureditev naj bi omogočala, da delo preiskovalnih komisij povsem zastane.
Zahtevo so vložili po zapletu na zaprtem delu parlamentarne komisije v zadevi Patria, kjer se z nekaterimi koalicijskimi poslanci niso mogli uskladiti, kdo je upravičen do vodenja seje. Trije koalicijski člani komisije so namreč pred tem zahtevali, da se takratnega predsednika Branka Grimsa (SDS) na komisiji zasliši kot pričo, zaradi česar je moral zapustiti mesto v komisiji.
V SDS so ves čas opozarjali, da koalicija zlorablja zakon, da bi onemogočila učinkovito delo omenjene preiskovalne komisije, saj je bil najprej kot njen predsednik izločen Zvonko Černač, nato pa še Grims zaradi udeležbe na seji sveta SDS. Da bi, kot so pojasnili, komisiji zagotovili normalno delo, so po nekaj mesecih za novo predsednico komisije predlagali Evo Irgl. Njeno imenovanje je DZ potrdil na junijski seji.