Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sikura iz Kopra je opozoril, da se upnikov v insolvenčnih postopkih običajno ne sliši, so le nekakšen obroben dejavnik, ki ga nihče ne jemlje resno. Ključni akterji pogosto ne stremijo k hitremu končanju postopkov, uradne institucije pa si zakonodajo razlagajo po svoje in skrbijo za parcialne interese posameznikov, je povedal Oblak in se zavzel za prenovo insolvenčne zakonodaje.
Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete pa je pojasnil, da je stečaj pravzaprav ekonomski problem, pri katerem igra pravo posredno vlogo. Stečaj je v bistvu znak zdravega gospodarstva, vendar mora potekati v okviru pravil, je povedal in dodal, da je v Sloveniji po statističnih podatkih še premalo stečajev.
Da so prisilne poravnave in stečaji normalen gospodarski pojav, se je strinjal tudi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete. Kot je dejal, sam poslovni neuspeh ni kriminalno dejanje, je nekaj, kar se lahko zgodi, če pri poslovanju tvegaš.
Zavzel se je za večjo vlogo pravosodnih oblasti v insolvenčnih postopkih in opozoril, da potrebujemo pri reševanju takšnih postopkov profesionalne ekipe, ki jim lahko pomagajo tudi tuji strokovnjaki. Kot je dejal, velikih primerov ne moremo vezati na le enega upravitelja.
Tajnikar je menil tudi, da bi morali biti upniki v prisilnih poravnavah v enakopravnem položaju, saj se lahko banke na sanacijo podjetja pogosto odzovejo negativno. S tem se ni strinjala Andreja Toš Zajšek iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Menila je, da delavcev, ki so zelo ranljiva skupina ljudi, ne bi smeli izenačevati z bankami in drugimi upniki.
Predsednik Društva podizvajalcev Mirko Požar pa je opozoril, da uprave podjetij pred stečajem velikokrat hodijo po robu zakona ali ga celo prestopijo, zato je nujno, da dobijo institucije, pristojne za pregon gospodarskega kriminala, večje pristojnosti.
