Julijsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki se bo zaključilo v četrtek, se bo danes začelo z vrsto razprav glede gospodarskega upravljanja v uniji. Poslanci bodo tako obravnavali predloge za ureditev trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, prodaji na kratko in povečanju zagotovljene odškodnine za ogoljufane vlagatelje na 100.000 evrov. O tem bodo glasovali v torek.
Ta dan bodo glasovali tudi o finančni pomoči iz solidarnostnega sklada Sloveniji, Hrvaški in Češki za odpravo posledic poplav lani jeseni. Slovenija bo iz sklada predvidoma prejela okoli 7,5 milijona evrov. Slovenska vlada je za pomoč iz solidarnostnega sklada zaprosila zaradi škode, ki so jo povzročile poplave med 17. in 20. septembrom lani. Kot piše na spletni strani Evropskega parlamenta, bi bilo izplačilo sredstev sicer lahko oteženo, ker se parlament in Svet EU ne strinjata glede financiranja solidarnostnega sklada.
Potekalo bo tudi glasovanje o predlogu, da se prispevek Slovenije v letošnji proračun EU zniža za skoraj 13 milijonov evrov. Skupno bo državam članicam vrnjenih 4,54 milijarde evrov, kolikor znaša presežek iz proračunskega leta 2010.
V torek popoldne bo osrednja pozornost namenjena večletnemu finančnemu okviru EU za obdobje 2014-2020. Evropska komisija je predlog proračuna EU sprejela prejšnji teden. Za porabo v naslednjih sedmih letih predlaga 1025 milijard evrov za obveznosti in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kot nov lasten vir za polnjenje proračuna pa evropski davek za finančni sektor. Pri sprejemanju večletnega proračuna unije imata Svet EU in Evropski parlament po lizbonski pogodbi enakovredno vlogo, pri reformi lastnih virov pa ima parlament le posvetovalno vlogo.
Potem ko je Madžarsko 1. julija na čelu Sveta EU zamenjala Poljska, bo madžarski premier Viktor Orban parlamentarcem v torek predstavil zaključke polletnega predsedovanja svoje države. Dan zatem bo predsednik poljske vlade Donald Tusk poslance seznanil s prednostnimi nalogami poljskega predsedovanja. To je kot glavni cilj opredelilo usmeritev unije k hitrejši gospodarski rasti in širši politični skupnosti. Poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je bila na petkovi novinarski konferenci pred zasedanjem kritična do madžarskega predsedovanja, češ da ni bilo demokratično, in izrazila upanje, da bo poljsko bolj proevropsko.
Na tokratnem zasedanju bo na mizi tudi več zadev s področja varnosti hrane. V torek bo tako parlament glasoval o priporočilu o gojenju gensko spremenjenih organizmov. Članice unije bodo v prihodnje gojenje gensko spremenjenih rastlinskih sort lahko omejile ali prepovedale, kot razlog pa bodo lahko navedle varovanje okolja. Nova pravila o označevanju živil, ki jih bodo poslanci sprejemali v sredo, pa predvidevajo, da bo morala biti na embalaži živil jasno označena energijska vrednost, vsebnost maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.
V Strasbourgu bo v sredo potekala tudi razprava o načrtih za spremembo schengenskih pravil. Evropski svet zahteva uvedbo zaščitne klavzule, ki bo omogočila vnovični nadzor na notranjih mejah v kritičnih razmerah zaradi migracijskih pritiskov. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström bo poslancem pojasnila, kako bi tak mehanizem deloval, končni predlog pa bo komisija predvidoma predstavila septembra.
Evropski poslanci bodo v sredo odločali tudi o novi zakonodaji o izterjavah kazni za prometne prekrške po vsej uniji, ki bi odpravila vrzeli za kršitelje v tujini. Države bodo sporočile podatke o vozilu, s katerim je bil storjen prekršek, nato bo lastnik vozila ali voznik obveščen o prekršku in kazni, ki je zanj zagrožena v državi, kjer ga je povzročil. Kaznovanje med drugim zajema prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in drog, vožnjo skozi rdečo luč, neuporabo varnostnega pasu in telefoniranje med vožnjo.
Na dnevnem redu bo v sredo tudi glasovanje o poročilu Fajonove o vzpostavitvi mehanizma za oblikovanje seznama potovalnih dokumentov, s katerimi lahko državljani tretjih držav potujejo v EU. Če članice v treh mesecih Bruslju ne bodo sporočile morebitnih sprememb glede priznavanja ali nepriznavanja posameznih potovalnih dokumentov, bo to pomenilo, da jih dejansko priznavajo. To bi preprečilo morebitne zaplete na mejah.
Ob koncu zadnjega zasedanja pred poletnimi počitnicami bo parlament med drugim glasoval o spremembah volilnega sistema na evropskih volitvah. Državljani EU bi tako na naslednjih volitvah v Evropski parlament leta 2014 dobili dve glasovnici - eno s 25 kandidati iz vse unije, drugo z imeni iz svoje države. Zaradi teh sprememb bi se število evropskih poslancev zvišalo na 776.
Poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je pred zasedanjem pojasnila, da njena politična skupina predloga ne podpira. Kot je dejala, bi morali najprej uveljaviti lizbonsko pogodbo in Sloveniji dodeliti osmi poslanski sedež, in šele nato razmišljati naprej. Dvome imajo po besedah Fajonove zaradi nekaterih nejasnosti tudi socialni demokrati.
