Finančni ministri držav z evrom so v soboto potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov.
Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija.
Odločitev evroskupine je prinesla olajšanje na globalne trge, saj bi sicer Grčiji grozil default, ki bi svet lahko pahnil v novo finančno krizo.
Še veliko dela pa čaka države pri pogajanjih za dodaten paket finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov. Nekatere države namreč želijo, da bi pri tem paketu del bremena nosili tudi zasebni vlagatelji oziroma upniki, in sicer tako, da bi pristali na prostovoljno podaljšanje zapadlosti (v angleškem jeziku roll over) njihovega dela grškega dolga.
Francija, katere banke imajo v svojem portfelju znaten delež grškega dolga, je med drugim predlagala, da bi posojilodajalci svoja posojila Grčiji pretvorili v nove 30-letne obveznice. Tako bi Grčiji dali več časa, da uredi svoje finančno stanje.
Francosko bančno združenje je medtem kot možno rešitev predlagalo tudi to, da bi francoske finančne institucije 90 odstotkov prilivov z naslova njihovih v bližnji prihodnosti dospelih grških obveznic investirale v nove petletne državne obveznice.
V agenciji S&P pravijo, da bi tako ena kot druga možnost po njihovih merilih verjetno privedla do selektivnega defaulta Grčije.
Ministri evroskupine bodo o dodatnem paketu pogovore nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele s privatizacijo.