Tanko, ki ga ni bilo že na pogovore po prvem pozivu, kot razlog navaja nekatera predsednikova pretekla ravnanja in izjave.
Vodja poslancev SDS je v pismu predsedniku, ki ga je medijem posredoval danes, spomnil na njegov poziv k spoštovanju vladavine prava in k odločilnemu prelomu z nespoštovanjem pravne države v njegovem nagovoru na predvečer praznovanja 20-letnice osamosvojitve države.
Sprašuje pa se, kakšno težo ima predsednikov poziv, če je ta odlikoval Tomaža Ertla; če so zanj po koncu druge svetovne vojne pobite žrtve v Hudi jami "drugorazredna tema"; če se ni "niti z besedico kritike" odzval na nesprejetje resolucije Evropskega parlamenta o obsodbi totalitarnih režimov - fašizma, nacizma in komunizma - v DZ ter če se ni niti z besedico odzval na sistematična kršenja pravic politične manjšine v DZ, ko predsednik DZ zavrne prav vsako njihovo zahtevo za izredno sejo.
Od predsednika Türka pričakuje tudi opravičilo slovenski javnosti za njegov, kot je zapisal, "brutalni poziv po obračunavanju s SDS". Pri tem navaja Türkovo izjavo v tedniku Mladina iz letošnjega februarja, da je potrebno reči ne politiki Janeza Janše, da je dovolj in da "potrebujemo prelom z navlako tranzicijskega obdobja, od osamosvojiteljskega zaslugarstva in nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami kapitalizma".
Kot je zapisal Tanko, jih je predsednik s to izjavo cinično politično lustriral in jim odrekel pravico, da sodelujejo pri oblikovanju državotvornih politik, pa čeprav imajo na vseh področjih kaj pokazati. Kot je še opozoril, še vedno čakajo tudi na predsednikove odgovore na nekatera svoja vprašanja.
Na vnovični poziv predsednika republike Danila Türka za zbiranje predlogov možnih kandidatov za mesto sodnika ustavnega sodišča je sicer predsednikov urad prejel šest predlogov.
Nekdanji generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je kandidat za ustavnega sodnika na lasten predlog, prav tako Damjan Gantar, sicer višji sodnik na Upravnem sodišču Republike Slovenije, natančneje na oddelku za varstvo ustavnih pravic. Na lastno pobudo sta predlagana še Borut Stražišar, sicer področni sekretar na agenciji za trg vrednostnih papirjev, in Rado Škofic.
Direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan Marka Starmana je za ustavnega sodnika predlagalo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Andraža Zidarja, sicer generalnega direktorja za mednarodno pravo in zaščito državljanov na ministrstvu za zunanje zadeve, pa je predlagal Boštjan M. Zupančič.
Predsednik republike bo v zvezi s prejetimi predlogi v ponedeljek opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami. Za prosto mesto pa lahko DZ predlaga katerega izmed prejetih predlogov, lahko pa predlaga tudi drugega kandidata.
V DZ potrjeni kandidat bo nadomestil ustavnega sodnika Jožeta Tratnika, ki mu je devetletni mandat potekel 24. maja. Türk je marca kot kandidata že predlagal rektorja primorske univerze Rada Bohinca, ki pa ni dobil zadostne podpore v DZ. Za njegovo imenovanje je namreč glasovalo 43, proti pa 39 poslancev, za potrditev na tajnem glasovanju pa bi potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.
Bohinc je ostal brez zadostne podpore kljub temu, da so mu v koaliciji pred tem napovedovali podporo. Po glasovanju so bili v koaliciji nad odločitvijo poslancev razočarani in presenečeni, saj je bilo ob glasovanju prisotnih dovolj njihovih poslancev. V opoziciji so po drugi strani odločitev ocenjevali kot primerno, saj so kandidaturi Bohinca zlasti v SDS in SNS ves čas nasprotovali, njihovi očitki pa so bili povezani z Bohinčevimi preteklimi političnimi funkcijami.
Na prvi poziv predsednika republike za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča so sicer prispeli štirje predlogi. Med možnimi kandidati so bili poleg Bohinca tudi Bembič in Gantar, ki sta med kandidati tudi tokrat, ter Marko Novak z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici.
Po zakonu je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
Ustavno sodišče je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov za dobo devetih let izvoli DZ. Ustavni sodniki na to funkcijo ne morejo biti ponovno izvoljeni. Naslednji, ki bo končal delo ustavnega sodnika, je Miroslav Mozetič, ki mu bo mandat potekel oktobra 2016.
