Pretežni del varčevanja je vlada namreč premaknila v leti 2013 in 2014. Pa čeprav v vladi zagotavljajo, da to ni nikakršno zamikanje varčevanja, se temu vtisu ni mogoče izogniti. La Repubblica piše, da račun šibke vladne koalicije plačujejo prav nujne gospodarske reforme.
Varčevalni ukrepi so, kot pikro ugotavlja časnik, skupek futurističnih želja. Dohodninska reforma s prehodom na tri davčne razrede naj bi zaživela šele leta 2014, ko bo na oblasti že nova vlada.
Davčni izpad naj bi pokrili z revizijo davčnih olajšav in učinkovitejšim preganjanjem utaj davkov, kar pa je problematično, saj združuje gotove izpade davkov in povsem negotova povečanja prilivov drugega ukrepa. Doplačati bo potrebno za zdravstvene storitve, dodatno bodo obdavčeni luksuzni avtomobili, obdavčene bodo finančne transakcije, delati bo treba dlje.
Podobno kritičen je finančni časnik Il Sole 24 ore, ki cilj uravnoteženje proračuna sicer pozdravlja, vendar desno sredinski vladi zameri dvoje. Prvič, da se z obdavčitvijo finančnih transakcij premika na levo in še bolj to, da varčevanje načrtno prelaga na čas po volitvah. S tem pa odgovornost v celoti prelaga na prihodnjo sestavo parlamenta in vlade.
Opozicija je kritična, ker po njenem mnenju vlada zgolj krči odhodke, ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti pa ne predvideva. Vodja Demokratske stranke Pierluigi Bersani je prepričan, da bo to le še bolj dotolklo že tako šibko gospodarsko rast.
Nezadovoljni so tudi na ravni lokalnih oblasti, saj jim namerava vlada proračune skrčiti za skoraj deset milijard evrov, v največjem sindikatu v državi CGIL pa opozarjajo, da vlada varčuje zgolj na račun delavcev in upokojencev.
