Ministrica je pojasnila, da oba zakona celovito in sistemsko urejata policijsko zakonodajo in sta plod dolgotrajnega usklajevanja. Glavni namen zakona o delu v policiji je po besedah Kresalove krepitev neodvisnega operativnega delovanja policije, povečanje njene avtonomnosti ter natančnejše definiranje pristojnosti med ministrstvom za notranje zadeve in policijo.
Ker zakon prinaša tudi nekatere novosti glede plač, je ministrica poudarila, da policija še vedno ostaja del javnega sektorja, vendar ima določene specifike. Zagotavljanje notranje varnosti je namreč tako zelo kompleksno, da ga ne moremo zagotavljati z enakim sistemom, ki velja za ostale javne uslužbence, je izpostavila.
Zato je po mnenju Kresalove "skrajni čas, da smo po 20 letih odpravili mačehovski odnos države do policije". Tako z zakonom urejajo delovnopravna razmerja ter položaj policistov glede na specifiko njihovega dela, je dejala. Kresalova meni, da se policistov v primerjavi z ostalimi zaposlenimi ne privilegira, "kvečjemu niso več deprevilegirani". Policisti se lahko namreč vsak dan znajdejo v življenjski nevarnosti, od njih pa se pričakuje, da delajo noč in dan, je nadaljevala ministrica.
Kresalova je poudarila, da z dodatki ne posegajo niti v sistem plač v javnem sektorju niti v kolektivno pogodbo. Kot je razložila, znaša plačna masa za notranje ministrstvo skoraj 300 milijonov evrov letno, dodatki pa bi komaj leta 2014 znašali dobrih 3,3 milijona evrov. Po mnenju ministrice so bili pri tem zelo skromni in racionalni, saj se zavedajo, v kakšni situaciji je država. Prav zato se spremembe uvajajo postopoma, za leto 2014 pa Kresalova upa, da bo situacija taka, da se bo dodatke lahko izplačevalo. Celoten znesek bi leta 2014 sicer znašal 3,5 milijona, a kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je ministrica na seji prebrala številko, ki ni vključevala stroškov nezgodnega zavarovanja.
Na ministrstvu za javno upravo pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je njihovo ministrstvo predlogu zakona nasprotovalo, saj določa dodatke za delo v policiji, ki jih sicer v plačnem sistemu javnega sektorja ni. Po njihovem mnenju gre za bistven poseg v koncept enotnega plačnega sistema. Današnja potrditev predloga zakona pa naj bi bila v nasprotju s sklepi, ki jih je vlada sprejela ob obravnavi analize učinkov in ugotovljene pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju.
Predsednik vlade Borut Pahor pa je pojasnil, da so oba predloga sprejeli, vendar šele na ravni vlade. Sedaj gresta v DZ, v tem času se bo pokazalo, katera od ministric ima prav, je dejal. Če se bodo oglasili sindikati, bi Pahor rad slišal, kakšno je njihovo mnenje. Rad bi tudi dobil odgovor, ali gre za rušenje enotnega plačnega sistema.
Poudaril je sicer, da ministrica za javno upravo v odstopu Irma Pavlinič Krebs meni, da nekatere rešitve v štirih členih predloga zakona posegajo v enotni plačni sistem, mnenje pravnikov pa je po Pahorjevih besedah različno. Sam sicer sedanjemu plačnemu sistemu ni naklonjen, prav tako pa meni, da bi se plače policistov, ki opravljajo specifične naloge, lahko zvišale, tako da dodatki ne bi bili potrebni.
Kresalova je danes na kratko omenila tudi zakon o pooblastilih policije, ki po njenih besedah sistemsko ureja policijska pooblastila. Med novostmi so denimo policijska pooblastila glede kršiteljev na športnih prireditvah. Policisti jim bodo lahko preprečili obisk tekme ali celo potovanje na tekmo.
