Grški poslanci so od ponedeljka razpravljali o varčevalnem načrtu vlade premiera Georgea Papandreuja za izboljšanje javnofinančnega položaja v višini 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije, v sredo pa so ga potrdili.
Poslanci so o načrtu glasovali posamično. Za ukrepe jih je v 300-članskem parlamentu glasovalo 155, 138 jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna. Parlament je nato danes glasoval še o podrobnostih izvajanja varčevalnih ukrepov.
Sprejem varčevalnih ukrepov je bil nujen, da bo Grčija dobila obrok posojila v višini 12 milijard evrov od EU in IMF ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga grozi že sredi julija. Peti obrok sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih.
Grški sindikati so varčevalnim ukrepom vlade ostro nasprotovali, saj bo zvišanje davkov, ki naj bi povečalo dohodke, in zmanjševanje socialnih transferjev močno prizadelo predvsem revnejše sloje. Ob razpravi in glasovanju v parlamentu so potekali množični protesti, pri čemer so izbruhnili tudi izgredi, v katerih je bilo več sto ljudi poškodovanih.
Papandreujeva vlada na vztraja, da so ti varčevalni ukrepi nujni, saj drugega izhoda za Grčijo ni. Trenutno znaša dolg države enormnih 350 milijard evrov, do leta 2015 pa bi brez varčevalnih ukrepov že lahko presegel 500 milijard, so opozarjali na finančnem ministrstvu.
Na ta način bi Grčija še letos zmanjšala primanjkljaj v državni blagajni na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2015 pa na 1,1 odstotka BDP. Z izvedenimi reformami in prodajo državnega premoženja naj bi do leta 2015 tudi znižali javni dolg na 139,5 odstotka BDP. Ta bo sicer letos z začetkom izvajanja reform dosegel 155,5 odstotka BDP, medtem ko bi brez reform leta 2015 znašal že vrtoglavih 198,9 odstotka BDP, so še izračunali na finančnem ministrstvu v Atenah.
