Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu, bi brez dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 636 milijonov evrov oz. 7,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Primanjkljaj bi bil tako v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem nižji za 1,3 odstotne točke.
Statistični urad je zaradi dokapitalizacije NLB že aprila zvišal oceno javnofinančnega primanjkljaja za celotno letošnje leto. Ta naj bi tako znašal 2,016 milijarde evrov oz. 5,5 odstotka BDP.
Kot je pojasnil Flajs, gre v primeru dokapitalizacije NLB za enkratno transakcijo. Če pri enkratnih transakcijah opazujemo samo gole številke, lahko spregledamo, kaj se dogaja v javnih financah. "Tisto, kar je zopet paradoks - rekordni primanjkljaj na eni strani in že drugo četrtletje boljši položaj v javnih financah," je poudaril.
V primanjkljaj bo sicer treba vključiti tudi poplačilo obveznosti države do Slovenskih železnic v višini nekaj več kot 134 milijonov evrov. Te obveznosti bodo poravnane v naslednjih petih letih, vendar jih bo statistični urad v izračun vključil že letos, in sicer za drugo četrtletje, je povedal Flajs.
"Trenutno še ne vem, kaj se bo na primer dogajalo z dokapitalizacijo Adrie Airways; tudi ta dokapitalizacija bo vključena v primanjkljaj. Želim opozoriti, da bomo letos imeli približno 1,2 odstotne točke enkratnih transakcij, ki bodo vključene v primanjkljaj države," je pojasnil Flajs.
Skupni izdatki države so se v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno povečali za osem odstotkov, brez dokapitalizacije NLB pa bi povečanje znašalo 2,2 odstotka. Skupni prihodki so bili v prvem trimesečju višji za 5,2 odstotka.
"To je že drugo četrtletje, ko je rast prihodkov višja od izdatkov, kar pomeni, da finance počasi okrevajo oziroma da se položaj rahlo izboljšuje dve četrtletji zapored," je pojasnil Flajs.
Če ne bi upoštevali dokapitalizacije NLB, bi se v javnih financah že drugo četrtletje zapored nadaljevala razmeroma ugodnejša gibanja, saj bi nominalna rast prihodkov za tri odstotne točke prehitevala rast izdatkov. Na letni ravni bi to vplivalo na relativno znižanje primanjkljaja države za približno 1,3 odstotne točke BDP.
Med pomembnejšimi kategorijami prihodkov so se v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno najbolj zvišali prihodki od davkov na proizvodnjo (za 4,7 odstotka) ter od davkov na dohodke in premoženje (za 4,6 odstotka), precej manj pa prihodki od socialnih prispevkov (za 1,3 odstotka).
Še naprej se izrazito povečujejo tekoči prihodki iz proračuna EU, saj so bili zato v prvem četrtletju vsi prihodki od tekočih transferjev za 67,4 odstotka nominalno višji kot leto prej, ugotavlja statistični urad.
Med pomembnejšimi kategorijami izdatkov v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani še naprej nadpovprečno rastejo izdatki za obresti (za 11,6 odstotka) in izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 5,2 odstotka), bistveno manj pa izdatki za blago in storitve (za 1,7 odstotka) in stroški dela (za 1,5 odstotka).
Izdatki za bruto investicije so se v prvem četrtletju nominalno bistveno zmanjšali, in sicer za 8,7 odstotka. Znašali so 366 milijonov evrov, medtem ko so v enakem lanskem obdobju dosegli 401 milijonov evrov.
Konsolidirani bruto dolg države je konec lanskega leta znašal 13,704 milijarde evrov ali 38,1 odstotka BDP, do konca letošnjega prvega četrtletja pa se je povečal na 16,385 milijarde evrov ali 45,2 odstotka BDP. Flajs je pri tem pojasnil, da se država običajno zadolži v prvem četrtletju leta.
Podatki o dolgu po besedah Flajsa vključujejo 20 milijonov evrov posojila za evropski mehanizem za finančno stabilnost (EFSM), ne vključujejo pa 207 milijonov evrov posojila Grčiji.
Za letošnje leto statistični urad napoveduje dolg v višini 15,914 milijarde evrov oziroma 43,3 odstotka BDP. "Če ne bo dodatnega zadolževanja - verjetno bo del dolga povrnjen do konca leta - je ta napoved še vedno videti realistična," je pojasnil Flajs.
Dodal je, da je dolg trenutno posledica relativno zelo nizkega BDP, težave pa ima Slovenija tudi z neugodnim razmerjem med uvoznimi in izvoznimi cenami.
"Slovenija ima tri težave - nima energije, nima surovin in nima dovolj hrane," je dejal in dodal: "To je ključen problem in če vam vsi trije elementi rastejo hitreje, izgubite veliko več BDP, kot ste ga izgubili zaradi propada gradbeništva, ki se je zgodil v letu 2009."
Primanjkljaj s tujino se je v letošnjem prvem trimesečju bistveno povečal; ocenjen je bil na 166 milijonov evrov ali dva odstotka BDP, potem ko je v enakem obdobju lani znašal le 45 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP.
Vzrok za povečanje primanjkljaja v letošnjem prvem četrtletju je bil negativni saldo na računu menjave blaga in storitev; ta je letos znašal 25 milijonov evrov, lani pa smo na tem računu imeli presežek v vrednosti 117 milijonov evrov.
