V SDS in SNS so Gantarjevo razrešitev predlagali, ker ni sklical izredne seje, s čimer naj bi po njihovem mnenju kršil ustavo in poslovnik. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je spomnil, da je poslanska skupina SDS 13. maja vložila zahtevo za izredno sejo, na kateri bi razpravljali o domnevnih kršitvah in zlorabah v primerih Nacionalnega preiskovalnega urada, bulmastifov, Družbe za avtoceste RS in bank v državni lasti.
Gantar je tedaj zahtevo zavrnil. Ker seje ni sklical v predpisanem 15-dnevnem roku, je po mnenju Tanka zavestno kršil ustavo in parlamentarni poslovnik. Ustava namreč določa, da mora predsednik DZ izredno sejo sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike, je povedal. Predsednik DZ "z izpostavljanjem nad ustavo preprečuje celo razprave v državnem zboru", s čimer preprečuje, da bi javnost izvedela, kakšno je dejansko stanje v državi.
Gantar pa je v odzivu spomnil, da je zakonodajno-pravna služba imela na gradivo za izredno sejo več pripomb, ki jih je tudi posredoval predlagateljem. Ko so ga ti popravili, je začel teči nov 15-dnevni rok za sklic izredne seje, je pojasnil. Zahteva za sklic izredne seje je že bila uvrščena na dnevni red redne seje kolegija predsednika DZ, vendar je vmes po njegovih besedah prišla zahteva po umiku. Po njegovih besedah zato, ker so predlagatelji očitno ugotovili, da se bo v tem primeru seja zgodila po "superreferendumski nedelji".
Ustava od predsednika DZ res zahteva, da skliče izredno sejo v 15 dneh, če to zahteva najmanj četrtina poslancev. "Vendar pa to nikoli ni edini razlog za sklic seje. Zahteva mora biti ustavnopravno dopustna po svoji vsebini. Biti mora materialno, to je vsebinsko takšna, da spada v pristojnost državnega zbora," je še opozoril Gantar.
V SD so napovedali, da razrešitve Gantarja ne bodo podprli. Poslanka Melita Župevc je povedala tudi, da predsednik DZ ne potrebuje obrambe. "Če jo rabi kdo, jo rabi institucija državnega zbora," je poudarila. Po njenem mnenju nekateri vidijo na obzorju volitve. Predlog za razrešitev predsednika DZ je del že začete predvolilne kampanje, Nacionalni preiskovalni urad, bulmastifi in Dars pa so prikladne teme, je dejala.
Predsednik DZ izredne seje, ki so jo o omenjenih temah predlagali v SDS, ni sklical, ker se skriva za formalnostmi, v bistvu pa zavestno in načrtno krši ustavo in poslovnik DZ, pa je ocenil poslanec SDS Zvonko Černač. "Išče pike in vejice pri opozicijskih predlogih za to, da bi preprečil obravnavo na državnem zboru o temah, ki so za vladajočo koalicijo neprijetne in pri tem načrtno in perfidno tudi danes izza te govornice manipulira z javnostjo," je dejal.
Za poslanca Zares Franca Jurija je "skrb vzbujajoče" prizadevanje SDS "po rušenju, histerizaciji in ustvarjanju permanentnih političnih izrednih razmer". V poslanski skupini Zares so ocenili, da je zahteva poslancev SDS in SNS za razrešitev Gantarja "ceneno politikantstvo". Zahteva za izredno sejo je bila po njegovem mnenju zgolj eden od elementov referendumske volilne kampanje.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik se je strinjal z marsikatero ugotovitvijo predlagateljev glede dela koalicije. Vendar pa je opozoril, da "ni smiselno" krivca za stanje v državi iskati v vodenju državnega zbora. "Državni zbor kljub drugačnemu javnemu mnenju, in zato smo predvsem krivi sami, svoje delo opravlja korektno in v rokih, tudi po zaslugi vodenja državnega zbora," je poudaril.
V LDS so napovedali nasprotovanje predlogu za razrešitev Gantarja, saj predlagatelji "niso navedli niti enega samega resnega argumenta, na podlagi katerega bi lahko ocenili, da Gantar svojega dela ni opravil v skladu s poslovnikom DZ". Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je opozoril, da v državnem zboru "ni nič več sveto" in da je za doseganje kratkoročnih ciljev dovoljeno vse.
Po oceni vodje poslanske skupine DeSUS Joška Godca je predsednik DZ v primeru, ko ni sklical izredne seje, ravnal korektno. V DeSUS zato niso videli razloga, da bi Gantarju izrekli nezaupnico. Godec je obžaloval, "ker zapravljamo za Slovenijo zelo dragocen čas za politične intrige, namesto da bi bil namenjen reševanju resnih problemov, ki jim še zdaleč ni videti konca".
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je izrazil prepričanje, da predsednik državnega zbora omejuje besedo, saj "se ne zaveda, da je ravno to, da lahko v parlamentu poveš tisto, kar misliš", največ, kar se lahko doseže - dejanska stopnja demokracije. Demokracije v Sloveniji po njegovi oceni tako ali tako ni več.
V okviru razprave so se poslanke in poslanci dotaknili številnih tem, ki jih je opozicija želela obravnavati na izredni seji državnega zbora, ki nato ni bila sklicana - o bulmastifih, Nacionalnem preiskovalnem uradu, Darsu in o bankah. Med seboj so se obtoževali tudi za nizek ugled parlamenta v javnosti.
Na tajnih volitvah sredi dneva je nato 29 poslancev glasovalo za Gantarjevo razrešitev, 46 pa proti. Gantar je tako ostal predsednik državnega zbora.
