Ljubljana, 21. junija (STA) - Premier Borut Pahor je danes v DZ na poslansko vprašanje Bogdana Baroviča (SNS) znova menil, da je Slovenija v pogajanjih Hrvaške za članstvo v EU v poglavju o ribištvu dosegla "pomemben strateški cilj" in da ni pristala na zamrznitev maloobmejnega sporazuma (Sops). Ta sporazum še vedno velja in pogajanja z EU tega niso spremenila, je poudaril.
Barovič je v poslanskem vprašanju menil, da je vlada s soglasjem za zaprtje hrvaških pogajalskih poglavij o ribištvu in pravosodju "kršila lastno zakonodajo in izdala slovenski narod". "Privolili ste v zamrznitev Sopsa, ki je mednarodno pravni akt. Drugič, namesto jasnega sporočila Hrvaški, da je spoštovanje dogovorjenega temelj politike EU, je ta vlada dala Hrvaški vedeti, da ji ni treba spoštovati Sopsa," je dejal poslanec.
Menil je tudi, da se je vlada z dogovorom, da bodo slovenski ribiči svoje zgodovinske pravice ribolova do Vrsarja lahko uresničevali šele po določitvi meje na morju, "dogovorila za nekaj, kar že ima". "To pravico že imajo, vi ste se dogovorili tako, da ste jim to pravico odvzeli," je menil Barovič.
Pahor je njegove obtožbe zanikal, hkrati pa mu predlagal, da če meni, da gre za izdajo vitalnih nacionalnih interesov, potem naj sproži ustavno obtožbo. A po drugi strani je poudaril, da Barovič za to nima razlogov.
"Sporazum med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, Sops, je veljaven mednarodni sporazum in to dejstvo se s potrditvijo skupnega stališča EU glede pogajalskega poglavja o ribištvu v ničemer ne spreminja. Vse obveznosti, ki za obe pogodbenici izhajajo iz sporazuma, ostajajo nespremenjene," je poudaril Pahor.
Spomnil je, da se vse od uveljavitve sporazuma - razen v dveh letih - ribiški del Sopsa ni izvajal, "kljub prizadevanju vsake od vlad doslej". Pri tem je izpostavil, da vsaka od pogodbenic ta sporazum lahko odpove šest mesecev prej.
Tudi zato je bil pomemben cilj Slovenije v pogajanjih, da doseže "trajno implementacijo ribiškega dela Sopsa, ki je bila v skladu z evropsko zakonodajo in ne bi bila enostransko odpovedljiva", je pojasnil premier. "Ocenjujem, da je bil ta zelo pomemben strateški cilj dosežen," je pristavil.
Dejal je še, da je bilo stališče Slovenije usklajeno tudi s slovenskimi ribiči in da se je kmetijski minister Dejan Židan z ribiči sestal dvakrat, njihov odziv pa je bil pozitiven.
"Največja njihova skrb je bila, da v primeru, da bi se zgodovinske pravice izvajale pred določitvijo meje, ne bi bil zagotovljen ustrezen nadzor in s tem spoštovanje strožjih pravil ribolova, ki veljajo v slovenskih vodah. Npr. uporaba strgač bi lahko vodila v uničenje slovenskega morja in s tem tudi ribolova," je ponazoril Pahor.
Dosledno spoštovanje nacionalnih pravil ribolova in ustrezen nadzor dejavnosti hrvaških plovil v slovenskih vodah bo zato po njegovih besedah v skladu z veljavno zakonodajo EU mogoč šele po določitvi meje na morju. "Slovenski ribiči menijo, da je ta rešitev najbolj optimalna in se zato z njo strinjajo," je izpostavil.
Premier je spomnil še, da pri pogajanjih o ribištvu ni šlo za vprašanje dvostranske narave ampak je bila Slovenija del evropske politike. "Dobili smo več, kot sem si upal na začetku predstavljati. To je bilo skoraj ogroženo, ker so nekateri menili, da je Slovenija v privilegiranem položaju in so to izpodbijali pri pravni službi Evropske komisije. Ta je z njimi celo delila mnenje," je pojasnil Pahor.
Na koncu je izrazil še upanje, da bo Evropski svet ta konec tedna potrdil, da Hrvaška 1. julija 2013 postane 28. država EU.
