Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger je pojasnil, da gre za spremembo zakona, ki lahko v teh trenutkih, ko je kriza občutna, predvideva vzpostavitev pogojev, po katerem lahko ministrstvo za gospodarstvo opredeljuje pomoč v obliki poroštev, ki je dobra alternativa posojilom in obenem spodbuja posojilno dejavnost.
"V tej noveli je ključni poudarek na 17. členu, se pravi obrazložitvi, ki dejansko predvideva, da se spremenijo pogoji, po katerih se dodeljujejo poroštva za kredite, in pogoji, po katerih se dejansko ti krediti oziroma poroštva dodeljujejo," je izpostavil.
Instrument poroštev je v obstoječem zakonu sicer opredeljen, vendar pa je definiran na tak način, da v praksi v povezavi z določitvijo višine obrestne mere z državnim poroštvom tak način ni operativen. Z novelo se anomalija odpravlja.
Veljavni zakon tako dopušča tudi pomoč v obliki poroštev na kratkoročne in dolgoročne kredite, vendar se ta oblika pomoči po letu 2004 ni uporabljala. Ministrstvo za gospodarstvo zaradi neustreznega besedila 17. člena veljavnega zakona instrumenta državnih poroštev kot ukrepov državnih pomoči za podjetja v težavah namreč ne more izvajati, saj ta določa, da morajo biti obrestne mere in stroški kreditov, za katere se daje poroštvo, enake obrestnim meram in stroškov istovrstnih kreditov, s katerimi se zadolžuje država.
Do poroštva bodo sedaj upravičena tudi podjetja, ki do sedaj do pomoči po tem zakonu zaradi neplačanih obveznosti do države niso bila opravičena.
Država bo po noveli lahko odobrila podjetju, ki izpolnjuje pogoje za državno pomoč, poroštvo za celotni znesek kredita, in sicer za ročnost od pet do 10 let.
Novela zakona ima tudi finančne posledice, ki bodo neposredno znašale nekaj manj kot tri milijone evrov, medtem ko bo poroštveni potencial okoli 10 milijonov evrov.