Novela je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in ohranitev osmih volilnih enot. Hkrati je predvidevala uvedbo t. i. absolutnega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bi morali volivci na listi stranke obvezno obkrožiti enega kandidata, ki bi moral biti po njihovem mnenju izvoljen v DZ. Prav tako bi stranke morale na listah zagotoviti vsaj 40 odstotkov ženskih oziroma moških kandidatov.
Spremembe bi bile tudi pri volitvah predstavnikov narodnih manjših, pri katerih bi zdaj veljavni "Borda" sistem spremenili v bolj enostaven enokrožni večinski sistem. Obenem bi zvišali število podpisov, potrebnih za kandidiranje, in sicer na dva odstotka pripadnikov narodne skupnosti.
Poslance je najbolj zmotila določba, ki je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo t. i. absolutnega preferenčnega glasu. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je v zagovor omenjenih sprememb povedala, da volivcem dajejo možnost, da bolj neposredno vplivajo na to, kateri izmed kandidatov bo izvoljen v parlament.
Na drugi strani pa so nekateri poslanci temu oporekali. Menili so namreč, da že sedanja ureditev volivcem omogoča dovolj velik vpliv na to, kdo bo prišel v parlament, hkrati pa so menili, da bi ukinitev volilnih okrajev dala prednost v javnosti prepoznavnim kandidatom.
Po navedbah Joška Godca (DeSUS) bi ukinitev volilnih okrajev manjšim strankam onemogočila prestop volilnega praga, če kandidirajo nove obraze, saj daje prednost znanim "obrazom in populistom". Enako je ocenil tudi Gvido Kres (SLS). "S spremembami bi bili naprej potisnjeni kandidati, ki kandidirajo v večjih mestih, saj za njimi stoji več ljudi," je dejal.
Nasprotno so bili v Zares mnenja, da je volivcem treba omogočiti večji vpliv pri odločanju o tem, kdo bo izvoljen za poslanca. Slednje po navedbah Francija Keka izhaja tudi iz odločbe ustavnega sodišča, ki da DZ nalaga, da uvede bolj neposreden način volitev poslancev.
Franco Juri (Zares) je še pred glasovanjem dejal, da se zaveda, da je potrditev novele "misija nemogoče", upa pa, da so danes odprli "špranjo, na podlagi katere bo ta potreba po spremembah obrodila sadove pozneje".
Obravnavo novele je zaznamovala tudi nekoliko nepričakovana napoved Dušana Kumra, da novela v SD nima večinske podpore, kljub temu da jo je v DZ poslala vlada. Branko Grims (SDS) je to označil kot dokaz, da je koalicija "krepko skregana". Slednje po oceni poslanca ni nič novega, je pa pokazatelj več, da Slovenija "nujno potrebuje predčasne volitve". Jakob Presečnik (SLS) pa je dodal, da mu ni jasno, kako je zakon prestal obravnavo na vladi.
