Ljubljana, 16. junija (STA) - Prodaja državnih deležev v podjetjih, kakršno je Cinkarna Celje, je zaskrbljujoča iz socialnega, ekološkega in obrambnega vidika, poleg tega pa bi lahko pomenila izgubo za slovenski razvoj, znanje in državni proračun, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlado so zato pozvali, naj ravna odgovorno, sicer se ji lahko zgodi ulica.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumaste industrije, ki sodi pod okrilje ZSSS, Tomaž Kumer, se kemična dejavnost v Sloveniji doslej ni soočala s hudimi težavami, a se je to zdaj spremenilo.
Temu je botrovala insolventnost holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta imela večje lastniške deleže v nekaterih družbah iz dejavnosti, med drugim v Cinkarni Celje, je izpostavila sekretarka omenjenega sindikata Sonja Kos. Po njenih pojasnilih so bili ti deleži zastavljeni pri bankah kot garancija za kredite, banke upnice, med njimi naj bi prednjačili NLB in NKBM, pa zahtevajo njihovo prodajo.
Poleg tega se v določenih družbah po njenih besedah pojavljajo tudi lastniški deleži Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Kad ima v Cinkarni Celje prek 20 odstotkov, Sod pa prek 10 odstotkov. Oba paradržavna organa naj bi se zdaj zavzemala za hitro prodajo teh deležev.
Da naložba v Cinkarni Celje za državo ni strateška in jo torej velja prodati, je razvidno tudi iz delovne verzije strategije o upravljanju z naložbami države, ki jo je pripravila agencija za upravljanje z naložbami države, je še opozorila Kosova.
Za predsednika izvršnega odbora Sindikata kemične, nekovinske in gumaste industrije Cinkarne Celje Marina Žagarja je to nesprejemljivo. Kot je izpostavil, je Cinkarna dobrostoječe izvozno podjetje, ki ustvari 85 odstotkov prihodkov na "izredno zahtevnih tujih trgih" in na segmentu proizvodnje titanovega dioksida pokriva 1,5 odstotka vse svetovne proizvodnje.
V Cinkarni se po njegovih besedah bojijo sovražnega prevzema s scenarijem zaprtja dela proizvodnje in z izčrpavanjem najbolj dobičkonosnega dela podjetja.
To bi bilo, kot je opozoril, zelo slabo za več kot 1000 zaposlenih, za razvoj in za znanje. Sovražni prevzemnik bi namreč lahko opustil razvoj in odpustil (tudi) 175 višje, visoko in akademsko izobraženih, ki Cinkarni pomagajo pri intenzivnem delu na področju raziskav in razvoja.
Glede na to, da podjetje zelo veliko vlaga v ekologijo in ohranjanje okolja - med letoma 2000 in 2007 je v okoljske naložbe vložilo 25 milijonov evrov, v prihodnjih treh letih pa namerava še pet milijonov evrov - se ob morebitnih tujih lastnikih zastavlja vprašanje, ali bodo vestno ravnali z okoljem in ali ne bosta deponiji družbe ostali na skrbi občine in države, je izpostavil.
Poleg tega je v primeru tujega lastništva po Žagarjevih besedah lahko ogroženo tudi spoštovanje in ohranjanje tajnosti obrambnega načrta v primeru izrednih dogodkov ali agresije na Slovenijo, ki ga ima izdelanega Cinkarna.
Ker družba ustvari 55 milijonov evrov dodane vrednosti na leto (52.400 evrov na zaposlenega), pri čemer ta sredstva ostanejo v Sloveniji skozi plače, prispevke, naložbe, financiranje pri domačih bankah, davke in izplačila lastnikom, med katerimi je tudi država, je zaskrbljujoče tudi, od kod se bo ta, če bo podjetje prodala, napajala, je še dejal Žagar.
V sindikatu se bojijo, da bi bila lahko Cinkarna le vzorčni model za prihodnje dogajanje v Sloveniji - podobna zgodba denimo trenutno po njihovih besedah grozi tudi Heliosu - in da bo šla država po poti vzhodnoevropskih držav, ki so ostale brez vsega premoženja.
V skladu s tem so v Sindikatu kemične, nekovinske in gumaste industrije že aprila obrnili na agencijo za upravljanje z državnimi naložbami, a od nje glede strateškosti Cinkarne Celje niso dobili želenih pojasnil. Še isti mesec so se zato s prošnjo za srečanje obrnili tudi na premiera Boruta Pahorja in nekatere ministre, vendar tudi tokrat neuspešno. S pomočjo ZSSS je bila problematika vendarle umeščena na petkovo sejo Ekonomsko socialnega sveta.
"Tega odnosa do realnega sektorja ni mogoče več prenašati," je ob tem dejal izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Vlado je zato pozval, naj začne ravnati bolj odgovorno in reši to problematiko, sicer se lahko zgodi, da bodo delavci zavzeli Ljubljano.
