Ljubljana, 16. junija (STA) - Odbori DZ za promet, za finance in za gospodarstvo so se pozno v noč seznanjali s poslovno in finančno sanacijo Adrie Airways. Vladi so predlagali, da skupaj z lastniki in bančnimi upniki aktivno sodeluje v postopku finančnega prestrukturiranja družbe in da v bodoče zagotovi strateški interes države v dejavnosti družbe.
Obravnavo problematike na omenjenih parlamentarnih odborih je prejšnji teden napovedal minister za promet Patrick Vlačič, medtem ko je vladno odločitev o morebitni državni pomoči Adrii Airways napovedal za ta teden.
Kot je članom odborov pojasnil glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič, družba potrebuje poslovno sanacijo, ki predvideva zbnižanje stroškov in povečanje prihodkov. Vodstvo se je na stroškovni strani določenih ukrepov že lotilo (npr. znižanje plač, aktivnosti za spremembo kolektivne pogodbe).
Boštjančič ob tem opozarja na nekatere za družbo specifične stroške, kot so vzletno pristajalne in preletne takse. izpostavlja pa predvsem stroške goriva. "Dejstvo je, da so ti stroški cena majhnosti države. Ne verjamem, da lahko poleg Petrola še kdo prodaja gorivo na ljubljanskem letališču. Adria samo iz tega naslova plača en milijon evrov letno več, kot če bi imeli povprečne evropske cene," je poudaril Boštjančič.
Za poslovno sanacijo je po njegovih besedah ključno povečanje prihodkov, kjer pa je osnovni problem Adrie Airways ekonomija obsega. Zato je treba potnike pridobiti od drugod, zelo verjetno zunaj Evrope. Air India, tako Boštjančič, ni rešitev za Adrio, nakazuje pa na model, ki se ga je Adria lotila na področju povečevanja prihodkov. Model je naletel na pozitiven odziv, zato nameravajo v družbi z njim nadaljevati. "Mislim, da bomo poleg Air India pripeljali še koga," je dejal.
Adria mora nujno tudi napolniti letala, šele zatem je mogoče govoriti o širitvi linij. "Obstoječa zasedenost letal je slaba in to je osnovni problem Adrie Airways," je zatrdil Boštjančič.
Pogoj za poslovno sanacijo je finančna sanacija. Družba PDP je kot večinska lastnica Adrie Airways skupaj z upravo pripravila načrt finančnega prestrukturiranja, ki na eni strani vključuje 50-milijonsko dokapitalizacijo s strani države in na drugi konverzijo dela terjatev bank do Adrie v višini 38 milijonov evrov, je povedal izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele.
Na gospodarskem ministrstvu sicer poudarjajo, da bo šlo v primeru odobrene državne pomoči Adrii Airways za enkratno pomoč, ki jo je mogoče dodeliti le enkrat v 10 letih in ki jo mora poleg vlade potrditi tudi Evropska komisija.
Predstavniki ministrstev za promet in za gospodarstvo so poudarjali, da bi se v primeru stečaja Adrie Slovenija soočila s problemom mobilnosti, posledično pa bi škoda nastala v gospodarstvu. Če bi podjetje ugasnilo, bodo po besedah ministra za finance Franca Križaniča potrebna dodatna proračunska sredstva za stimulacijo ostalih prevoznikov, ker sami kar tako ne bodo prišli.
Razprava na seji odborov je bila kljub pozni uri burna. Tako je Bogdana Baroviča (SNS) denimo zmotilo, da bi morala o morebitni državni pomoči zadnjo reči Evropska komisija, a ga je minister Križanič pomiril, da bi komisija pomoč najverjetneje odobrila, saj je o tem pozitivno odločila že pri reševanju nekaterih drugih evropskih letalskih prevoznikih.
Poslanci so se strinjali, da je razprava o prestrukturiranja Adrie pomembna, a so opozarjali, da DZ ne more sprejemati odločitev in prevzemati odgovornosti namesto za to pristojnih. Tako je poudarjal poslanec SDS Andrej Vizjak, ki je zadevo označil kot beg pred odgovornostjo. "Če se odločimo, da se teh 88 milijonov evrov neposredno in posredno dodeli Adrii, mora DZ pri tem prevzeti tudi vso odgovornost," je opozoril opozicijski poslanec, ki si želi, da bi zaradi razmer v družbi tudi kdo odgovarjal.
Vizjak v strategiji pogreša omembmo starteškega partnerja, ki ga Adria potrebuje. Glede na to, da sklep odborov govori o Adrii Airways kot o strateški naložbi, to po njegovih besedah očitno pomeni, da želi država v letalskem prevozniku obdržati večinski lastniški delež.
Izvršni direktor Adrie Airways Robert Vuga je v zvezi s strateškim partnerjem pojasnil, da je vodstvo družbe doslej že opravilo razgovore z 10 potencialnimi partnerji, a je stališče vseh, da je treba družbo najprej finančno sanirati. Nihče si ne želi vstopati v družbo v takem stanju, v katerem je Adria, pravi Vuga.
"Potencialni strateški partnerji nam ponujajo komercialno sodelovanje, ko se to izkaže za uspešno, obstaja interes za kapitalske povezave. Iz humanitarnih razlogov pa nas ne bo prevzel nihče," je zatrdil Vuga in poudaril, da je strateški partner za družbo nujen.
Nepovezani poslanec Vili Rezman ni bil zadovoljen s povzetkom programa poslovne sanacije, kot je bil predstavljen na seji odborov. Kot je dejal, povzetek ni dovolj za odločanje. Vuga je v zvezi s tem pojasnil, da je vsebina poslovne sanacije sicer opredeljena skozi 59 konkretnih ukrepov s področja obvladovanja stroškov in povečanja prihodkov, vsak ukrep je opisan, finančno opredeljen, ima rok in odgovorno osebo znotraj Adrie, na tedenskih kolegijih pa v družbi spremljajo njihovo realizacijo.
"Program je realen, saj ne predvideva strašno velikih dobičkov, le pozitivno poslovanje v letu 2012," je na očitke, da je program zastavljen velikopotezno, hkrati pa ne daje nobenih zagotovil za njegovo uspešnost, zatrdil Vuga.
Načrt poslovne in finančne sanacije po besedah Golob Matzeleta podpirajo tudi banke, ki bodo v prihodnjih dveh tednih na mizo dobile revizijo načrta s strani neodvisnega, tujega finančnega svetovalca. Banke, kot pravi Golob Matzele, pričakujejo, da vlada sprejme odločitev o dokapitalizaciji, nato pa bodo tudi same odločale o konverziji terjatev.
