Poslanec Branko Grims (SDS) je aprila ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve namreč predstavil predlog zakona, po katerem bi Zdravljico kot himno v prihodnje na najvišjih slovesnostih izvedli v celoti, v objektivnih okoliščinah v skrajšani, dvokitični verziji, nikoli več pa le kot sedmo kitico Prešernove pesmi.
Predlagatelji novele so v današnjem prvem branju v razpravi med argumenti izpostavili neskladje zakona z ustavo, saj naj bi bila v ustavi kot državna himna zapisana Zdravljica, zakon pa naj bi kot himno določal le sedmo kitico. Poleg tega so v SDS pri vsebini pogrešali tudi več domoljubja in želeli z novelo doseči s tujimi državami bolj primerljivo slovensko himno.
Po mnenju nasprotnikov novele bi celotna Zdravljica kot himna lahko vodila v težavno ločevanje izvedbe himne ali zgolj prepevanja pesmi, bila bi predolga, pri domoljubju pa so skoraj vsi opozarjali na nekatere nedomoljubne poteze SDS v odnosu do predsednika republike. Majda Potrata (SD) je še opozorila, da Prešeren tudi v celotni Zdravljici ni nikjer uporabil besede domovina.
Jakob Presečnik (SLS) je že ob koncu razprave sklepal, da novela ne bo sprejeta, zato je predlagal, naj skupina poslancev v tem primeru zahteva ustavno presojo zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi.
