Atene, 07. junija (STA) - Grški premier George Papandreu je na ponedeljkovi maratonski seji vlade državljane pozval k skupnim prizadevanjem za rešitev države iz globoke krize. Prepričan je namreč, da je usoda te južnoevropske članice območja evra odvisna od njene reformne sposobnosti. Omenil je tudi možnost razpisa referenduma o nadaljnjih varčevalnih in reformnih ukrepih.
"Za velike spremembe, ki jih nameravamo izpeljati, sem pripravljen uporabiti tudi institucijo referenduma, zato da dosežemo najširše možno soglasje," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v govoru pred ministri povedal predsednik grške vlade. Neformalna seja vlade je trajala sedem ur, Papandreujev govor pa so po njenem zaključku poslali medijem.
Zatrdil je, da so evropske partnerice Grčije pripravljene znova pomagati državi pri reševanju dolžniške krize, vendar pa od Grkov pričakujejo odločnost pri izvajanju potrebnih varčevalnih in reformnih ukrepov.
Dogovor bo vodja grških socialistov iskal tudi z opozicijo, vendar pa ne namerava vztrajati na potrebi po široki parlamentarni večini. Socialisti imajo v parlamentu sicer večino.
Grški premier se je v nastopu pred ministrskim zborom posul tudi s pepelom. Priznal je, da se je predlogo ukvarjal z iskanjem rešitev in pogajanji, da bi državo rešil pred finančnim zlomom ter se izognil prošnji za mednarodno pomoč.
Prav tako ocenjuje, da mu še ni uspelo razbiti večjih ali manjših cehov ter interesnih skupin, ki obvladujejo Grčijo in njeno gospodarstvo.
Grčija naj bi novo pomoč dobila v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra, ki se že uporablja za Irsko in Portugalsko, a sveži denar bi najverjetneje prišel le v primeru, če se bi banke, pokojninski skladi in drugi vlagatelji, ki imajo v lasti grške obveznice, strinjali z zamenjavo teh obveznic za takšne z daljšim rokom.
Poslovni časnik Wall Street Journal je v nedeljo poročal, da naj bi članice območja evra že dosegle okvirni dogovor o novem paketu finančne pomoči za Grčijo. Njegova višina naj bi bila okoli 60 milijard evrov. K temu naj bi okrog 30 milijard evrov skozi refinanciranje grškega dolga prispevali tudi zasebni upniki države. Končna odločitev o dodatni pomoči bo padla na vrhu EU konec meseca v Bruslju.
V zameno za triletni program pomoči naj bi se Grčija morala lotiti ostrih varčevalnih ukrepov, s katerimi bi letos privarčevala 6,4 milijarde evrov, od leta 2012 do leta 2015 pa še 22 milijard evrov. Ukrepi naj bi predvidevali zvišanje davkov, zmanjšanje števila funkcionarjev in nove reze v politiko plač. Poleg tega naj bi morala Grčija prodati še za 50 milijard evrov državnega premoženja.
Učinkovito izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov je predpogoj tudi za izplačilo naslednje 12 milijard evrov vredne tranše posojila v okviru obstoječega mehanizma za pomoč Grčiji. To bo Grčija najverjetneje prejela prihodnji mesec.
A grški državljani nadaljnjemu zategovanju pasu nasprotujejo, v Atenah pa se že skoraj dva tedna vrstijo protesti proti varčevalnim ukrepom, pripravlja pa se že tudi nova splošna stavka.
