Ljubljana, 02. junija (STA) - Predlog zakon o medijih, ki ga je danes v državni zbor poslala vlada, je tretji zakon, s katerim v samostojni Sloveniji krovno urejamo pristojnosti medijev, njihovih lastnikov in države. Prvi je to področje urejal leta 1994 sprejeti zakon o javnih glasilih, ki ga je leta 2001 nadomestil trenutno veljavni zakon o medijih.
Od leta 1994 dalje je javno obveščanje, delovanje medijev in odgovornost države za razvoj nekomercialnih medijev pravno formalno urejal zakon o javnih glasilih, ki ga je leta 2001 nadomestil zakon v medijih. Posamezni odstavki slednjega so doživeli vrsto obravnav na ustavnem sodišču, zato je DZ leta 2006 sprejel uradno prečiščeno besedilo medijskega zakona.
Istega leta je bila sprejeta tudi novela zakona o medijih, ki je v delu strokovne in politične javnosti dvignila precej prahu zaradi določil o pravici do popravka. Nekateri predstavniki medijev so namreč menili, da je pravica zapisana preveč na široko, kar bi lahko vodilo do zlorab.
Področje delovanja medijev v Sloveniji bolj specifično urejajo še leta 1994 sprejeti in leta 2005 posodobljeni zakon o RTV Slovenija, leta 2006 sprejeti zakon o obveznem izvodu publikacij, leta 2008 sprejeti zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in leta 2010 sprejeti zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS.
Zakon o RTV Slovenija so na ministrstvu za kulturo pod vodstvom aktualne ministrice Majde Širce skušali spremeniti leta 2010, a je novela na zahtevo več kot tretjine poslancev DZ pristala na referendumu. Slednjega se je decembra 2010 udeležilo manj kot 15 odstotkov volivcev, proti noveli zakona pa jih je glasovalo več kot 72 odstotkov.
Po podatkih ministrstva za kulturo je bilo maja 2011 v razvid medijev vpisanih 1515 medijev. Večina jih je bilo tiskanih (1017), po številčnosti sledijo elektronski (219), radijski (119), televizijski (103) in tiskani/elektronski (57).
