Bled, 02. junija (STA) - Slovenija in Rusija sta v zadnjem času na političnem področju močno okrepili odnose. Za povečanje medsebojnega sodelovanja pa se zavzemajo tudi gospodarstveniki obeh držav, ki so se danes na Bledu srečali prvič po ustanovitvi slovensko-ruskega poslovnega sveta. Zlasti so izpostavili možnosti poslovnega sodelovanja srednjih in malih podjetij.
"V zadnjih šestih mesecih je bilo med Slovenijo in Rusijo na meddržavni, medvladni, medresorski in medkorporativni ravni podpisanih več kot 50 dokumentov, ki odkrivajo nove poti za sodelovanje," je poudaril ambasador ruske federacije v Sloveniji Doku Zavgajev, ki je med drugim zagotovil, da bo projekt Južnega toka, ki bo vključeval tudi Slovenijo, izpeljan do decembra 2015.
Zavgajev, ki se mu za rast medsebojnega sodelovanja zdi najperspektivnejša v sferi mali in srednje velikih podjetij, je ocenil, da današnje srečanje na Bledu dokazuje, da ni velikih ovir, ki bi preprečevale nadaljnji razvoj rusko-slovenskega sodelovanja.
Izpostavil pa je vizumsko problematiko, ki vpliva na poslovanje Rusije s celotno EU, in dodal, da od junijskega vrha EU - Rusija pričakuje nekaj konkretnih korakov naprej v smeri olajšanja vizumskega režima.
Praktične izkušnje ruskega podjetja, ki sodeluje s slovenskimi, je predstavil predsednik Poslovnega sveta Slovenija-Rusija Edvard Vajno, ki je tudi podpredsednik Avtovaza in v tem kontekstu veliko sodeluje zlasti s Heliosom. Po njegovih pojasnilih njihovo podjetje večjih administrativnih težav pri tem nima in uživa popolno podporo obeh veleposlaništev.
Po mnenju predsednika Slovensko-ruskega poslovnega sveta Janeza Škrabca je po drugi strani ovir za vstop slovenskih podjetij na ruski trg še veliko. To dokazuje tudi dejstvo, da praktično vso blagovno menjavo ustvari deset slovenskih podjetij, ki so na tem trgu prisotna že desetletja. "Kar dolgo traja, se tudi dolgo gradi in podjetja morajo biti pripravljena na veliko težav in stroškov, ko vstopajo na nov trg," je opozoril.
Prepričan je, da je ruski trg za Slovenijo pomemben in realno najbolj dosegljiv od držav BRIK, ki naj bi se povzpele med najpomembnejša svetovna gospodarstva. Zaenkrat so le štirje odstotki slovenskega izvoza namenjeni v Brazilijo, Rusijo, Indijo in na Kitajsko, od tega kar 80 odstotkov v Rusijo.
"Tudi Rusi se zavedajo, da je Slovenija kot najbolj zahoden slovanski del zanje strateško pomemben," je dejal Škrabec, ki je spomnil na vse večje stike med političnim vrhom obeh držav. Priznal je sicer, da absolutni podatki o gospodarskem sodelovanju med državama kaže na zmanjšanje, vendar pa je ob upoštevanju krize moč reči, da se je sodelovanje vseeno relativno izboljšalo.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pričakuje, da bodo slovenska podjetja začela v Rusiji ustanavljati podružnice, ruska podjetja pa se bodo odločala za vlaganja na slovenski trg. "Veliko večjih slovenskih podjetij je že sedaj uspešno prisotnih na ruskem trgu, smiselno pa bi bilo ustanavljanje konzorcijev in posledično skupinsko nastopanje," je ocenil.
Današnje prvo srečanje članov poslovnih svetov obeh držav je bilo namenjeno zlasti iskanju novih priložnosti za tesnejše in konkretnejše gospodarsko povezovanje. Udeleženci pa so sodelovali tudi na deveti konferenci Evropskega centra za voditeljstvo z naslovom EU in Rusija: poslovne priložnosti in voditeljski izzivi, ki jo danes in v petek organizira IEDC - Poslovna šola Bled.
