Atene, 30. maja (STA) - Uspešna rekonstrukcija grškega dolga je pravljica, je za Financial Times dejal član izvršnega odbora ECB Lorenzo Bini Smaghi. Atene naj bi sicer po ugotovitvah evropskih voditeljev do konca leta 2013 potrebovale dodatnih 60 do 70 milijard evrov. Od tega bi lahko novih 30 do 35 milijard evrov Grčiji posodili IMF in države članice območja evra.
Smaghi je prepričan, da grška dolžniška kriza za območje evra ne predstavlja tragedije, nenehni pogovori o tem, da Grčija ne izpolnjuje pogojev, ki so ji bili postavljeni za lansko posojilo v višini 110 milijard evrov, pa so po njegovih besedah škodljivi, saj namigujejo, da vlaganje v območje evra ni varno.
Obenem je predstavnik Evropske centralne banke (ECB) zatrdil, da bi bila rekonstrukcija dolga Atenam kot "podpis smrtne kazni". ECB je namreč v preteklosti za grške obveznice odštela kar 45 milijard evrov. Ta sredstva bi bila v primeru odpisa dela grškega dolga seveda izgubljena, to pa ne bi prizadelo ECB, temveč posamezne centralne banke držav z evrom in s tem državljane območja skupne evropske valute, je opozoril.
Če Grčiji ne bi uspelo odplačati svojih obveznosti, bi prišlo do kolapsa njenega bančnega sistema, je tudi povedal Smaghi in dodal, da bi bila nato potrebna ogromna dokapitalizacija. "Vendar - od kod bi vzeli denar?" se je vprašal.
V tej luči je Italijan izpostavil, da imajo Grki dovolj premoženja, ki se ga da prodati, na ta način pa bi lahko po njegovih besedah precej zmanjšali svoj dolg.
Poleg tega bi lahko precej sredstev nabrali še s spremembami davčnega sistema in novo politiko javne porabe. "Če pogledamo bilanco Grčije, potem vidimo, da ta država ni insolventna," je Smaghi zavrnil trditve, ki jih je minuli teden izrekel nekdanji član izvršilnega odbora ECB Otmar Issing.
Sicer pa o stanju v Grčiji razpravljajo tudi evropski voditelji, ki ugotavljajo, da bodo Atene do konca leta 2013 poleg lani obljubljenih 110 milijard evrov potrebovale še od 60 do 70 milijard evrov. Kot piše Financial Times, predstavniki EU upajo, da bo Grčija del sredstev pridobila z ukrepi, kot je prodaja državnih nepremičnin, okoli dodatnih 30 do 35 milijard evrov pa naj bi ji posodili Evropski denarni sklad (IMF) in države članice območja evra.
