Novelo je ministrstvo dalo v javno razpravo, ki bo trajala do 24. junija.
Cilj novele zakona o višjem strokovnem izobraževanju je tudi povezati akreditacijski postopek z eksternim ugotavljanjem kakovosti Agencije za kakovost v visokem šolstvu in odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v dosedanjem obdobju.
Temeljna značilnost zakona o višjem strokovnem izobraževanju iz leta 2004 je, da je višje strokovno izobraževanje, ki je bilo od leta 1996 urejeno v zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, uredil kot kratko visokošolsko izobraževanje. Kljub temu pa je ohranil povezanost s poklicnim in strokovnim izobraževanjem na srednješolski ravni.
Do leta 2010 se je zgodilo nekaj pomembnih sprememb znotraj sistema višjega strokovnega izobraževanja, v visokošolskem prostoru in tudi v širšem družbenem okolju, ki narekujejo potrebo po spremembi temeljnih predpisov, ki urejajo višje strokovno izobraževanje, poudarjajo na MŠŠ.
Ob razmahu višješolskega študija se je zgodilo, da so bile vse nove javne višje strokovne šole ustanovljene kot organizacijske enote šolskih centrov, v katerih se izvaja tudi srednje strokovno izobraževanje. To pa kaže močno povezanost višjega strokovnega izobraževanja s strokovno vertikalo.
Poleg tega narašča število študentov, ki ne nameravajo študirati in si pridobiti višje strokovne izobrazbe, ampak v resnici študirajo na visokih strokovnih šolah oziroma na univerzah, v višje strokovne šole pa se vpisujejo zgolj zaradi pridobitve statusa študenta. Po ocenah nekaterih ravnateljev se število takšnih "študentov" celo povečuje.
Motiv za fiktivni vpis izven sistema višjega šolstva je najverjetneje v ugodnostih pri subvencioniranju prehrane (študentski boni), ugodno zdravstveno zavarovanje, subvencionirani prevozi in bivanje v študentskih oz. dijaških domovih, predvsem pa študentsko delo. Prehodnost rednega študija (skupaj z fiktivnimi študenti) znaša okoli 40 odstotkov.
