Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, je bilo v zvezi z novelo zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, o kateri bomo državljani odločali na referendumu 5. junija, s strani njegovih nasprotnikov povedanih preveč neresnic.
Glede sosedske pomoči, ki najbolj odmeva, je znova izpostavila, da gre za izjemo, ki ne šteje za delo na črno. Dodala je, da je novela zakona glede na zakon iz leta 2000 nikakor ne omejuje. Po njenih besedah namreč to, da brezplačne sosedske pomoči ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu, velja že po aktualnem zakonu.
V primeru, da bi šlo za nujna dela - denimo za obnovo po naravni nesreči -, pa bi registrirani krovec sosedu lahko kljub temu brezplačno zamenjal streho, je navedla.
Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir je ob tem pojasnila, da novela v zvezi s sosedsko pomočjo na novo uvaja le določilo, po katerem nekdo ne bo mogel brezplačno pomagati sosedu, ki ima registrirano dejavnost. To pomeni, da sosed denimo ne bo mogel brezplačno v strežbi pomagati gostilničarju.
Kopač Mrakova je nato poudarila, da novela zakona celo širi možnosti brezplačne pomoči. V tej luči je omenila področje kmetijstva, za katerega so v SDS pred kratkim dejali, da bi novela zavrla njegov razvoj.
Državna sekretarka je pri tem razložila, da je trgatev po zdaj veljavnem zakonu obravnavana kot delo na črno, medtem ko novela navaja, da je tu brezplačna pomoč dovoljena. S spremenjenim in dopolnjenim zakonom vlada po njenih besedah dopušča brezplačno pomoč za vse sezonske konice v kmetijstvu, pri čemer to ni vezano na sorodstvene vezi ali na bližino prebivanja.
Koširjeva je spomnila še na leta 2008 sprejeti zakon o kmetijstvu, ki kmetom, ki opravljajo dejavnost, dopušča, da vzpostavljajo združenja za medsosedsko pomoč in si na ta način pomagajo z uporabo kmetijskih strojev ipd.
Po njenih besedah novela glede na sedaj veljavni zakon širi tudi možnosti brezplačne pomoči na več sorodnikov za dela v lastni režiji in za kratkotrajna dela.
Ena od velikih prednosti novele, na katero se v predreferendumski kampanji pozablja, je po navedbah Kopač Mrakove še možnost, da posamezniki, ki so zaposleni na črno, to prijavijo. Delodajalec jih je namreč v tem primeru dolžan zaposliti za nedoločen čas in jim vsaj za tri mesece nazaj poravnati prispevke.
Prav tako je državna sekretarka opozorila, da je bila novela sprejeta v soglasju s socialnimi partnerji, in zatrdila, da je njen cilj preprečevanje zaposlovanja in dela na črno. Dodala je, da nima škodljivih posledic za državljane in da je v resnici za družbo kot celoto negativna siva ekonomija, ki glede na različne študije v Sloveniji znaša med 15 in 25 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je denimo v Avstriji pod desetimi odstotki BDP.
Kot je navedla, siva ekonomija že vpliva na delovanje socialne države oz. na obseg javnih storitev v Sloveniji - torej na brezplačni šolski sistem, javno mrežo vrtcev in zdravstveni sistem, ki se financirajo z davki in prispevki.
Prav tako je siva ekonomija negativna za gospodarstvo, saj delo na črno predstavlja izrazito nelojalno konkurenco. Tisti, ki delajo na črno in torej ne plačujejo davkov, so namreč cenejši od tistih, ki delujejo v skladu z zakonom, je izpostavila. Obenem pa to po njenih besedah ovira še ustvarjanje novih delovnih mest. Zaposleni na črno so namreč praktično brez pravic, vezanih na zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, pokojnine ipd.
