Javna predstavitev mnenj naj bi odgovorila na vprašanja, ali predlagane rešitve v zakonu predstavljajo strokovno in kadrovsko okrepitev državnih tožilstev, ali so rešitve na področju organiziranosti ustrezne, ali zagotavljajo učinkovitost in kakovost dela državnih tožilcev ter ali zagotavljajo zakonitost, strokovnost in pravočasnost dela državnih tožilcev.
Poslanci naj bi dobili tudi odgovor na vprašanja, ali predlagana ustanovitev specializiranega državnega tožilstva zagotavlja učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, ali je ustrezna predvidena sestava in pristojnosti državnotožilskega sveta ter ali so rešitve v zakonu pripravljene na podlagi ocene stanja in celovite analize stanja.
Novi državnotožilski zakon naj bi sicer pripomogel k učinkovitejšemu pregonu zlasti gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj. Temeljni cilji zakona so po navedbah vlade krepitev samostojnosti državnega tožilca, prenova položaja, sestave in pristojnosti državnotožilskega sveta, vzpostavitev normativnih podlag za oblikovanje strateških programov dela državnih tožilstev, vključitev višjih državnih tožilcev v vodenje in delo državnih tožilstev ter prenova organizacije in načina dela skupine državnih tožilstev za pregon organiziranega kriminala.
Ob prvem branju so bili predlogu novega zakona naklonjeni koalicijski poslanci, ki so prepričani, da bo povečal neodvisnost tožilstva od politike ter pripomogel k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj. S tem se ne strinjajo v opoziciji, v SDS denimo opozarjajo, da je cilj predlaganega zakona zgolj politična okupacija tožilstva.
