Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je v imenu predlagateljev zakona uvodoma pojasnil, da zakon zagotavlja institucionalno avtonomijo, uredniško in novinarsko neodvisnost ter preprečuje morebitne težave pri financiranju agencije.
Po mnenju poslanca SDS Aleksandra Zorna je vsebina, ki jo v okviru predloga zakona o STA omogoča javna služba, preskromna in jo je treba razširiti. Zato so v njegovi poslanski skupini predlagali dopolnilo, ki bi bistveno razširilo brezplačno dostopni del servisa agencije. "Kako lahko vsi plačujemo za javno službo in je potem dostopna zelo restriktivno," se sprašuje omenjeni poslanec.
Po mnenju Franca Jurija (Zares) je takšno dopolnilo sicer všečno, lep in plemenit. Ob tem pa opozarja, da STA ob popolnem odprtju servisa več ne bi mogla delovati tržno, zato bi jo morala v celoti financirati država iz proračuna. Po njegovem mnenju bi takšna ureditev škodovala vsem ostalim medijem, pa tudi drugim tiskovnim agencijam v Sloveniji. Prav tako ocenjuje, da bi kakovost vsebin STA z odprtostjo servisa padla.
Silva Črnugelj (SD) poudarja, da je v časih krize, kot je sedaj, iluzorno pričakovati, da bo STA na račun večje odprtosti servisa prejemala dodatna proračunska sredstva.
Tudi direktor STA Bojan Veselinovič je opozoril na nevarnosti odprtja servisa. Sicer pa je pojasnil, da sam in zaposleni na agenciji predlagani zakon podpirajo, saj menijo, da so predlagane rešitve dobre.
Predlog dopolnila SDS so sicer podprli v vrstah SNS in SLS, vendar pa ni bil sprejet. Prav tako pa ni bilo sprejeto dopolnilo, ki so ga k istemu členu predlagali koalicijski poslanci, zato po obravnavi zakona v matičnem odboru določba o javnem delu servisa STA ostaja enaka, kot jo je predlagala vlada oz. ministrstvo za kulturo.
Poslanska skupina SDS je tudi predlagala, da bi se razširili pogoji, potrebni za imenovanje članov nadzornega sveta STA. Tudi ta predlog dopolnila je odbor zavrnil. Je pa odbor potrdil del predlaganega dopolnila poslancev SDS, da bi nadzorni svet STA državnemu zboru enkrat letno poročal o svojem delu.
Predvsem poslanci SDS so imeli tudi pomisleke glede zahtevane dvotretjinske večine podpore navzočih poslancev za imenovanje nadzornikov. Po njihovem mnenju je zahtevana večina glasov za imenovanje nerealna in nemogoča, zato so izrazili strah, da bi agencija zaradi tako visoke zahtevane večine ostala brez vodstva s polnim mandatom.
Po mnenju Jurija je paradoksalno, da se opozicija oglaša pri ključni varovalki za depolitizacijo agencije, to je zahtevani dvotretjinski večini za imenovanje v nadzorni svet. Po njegovem mnenju se opozicija te varovalke za depolitizacijo boji, ker že razmišlja špekulativno za prihodnji vladni mandat.
Rudolf Petan (SDS) je ocenil, da bi agencija lahko tudi v prihodnje normalno delala tudi brez tega zakona. Po mnenju predsednice odbora Majde Potrate pa je neodgovorno govoriti o tem, da je zakonska ureditev STA nepotrebna. "Delovanje STA v prejšnjem mandatu je odlična slika, kako so vam neurejene stvari prav prišle," je dejala.
