Kot je že med drugo obravnavo zakona v četrtek povedal prvopodpisani pod zakon Borut Sajovic (LDS), je temeljni cilj novele odpraviti nekonsistentnost, napake in pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki jih je med implementacijo zaznala komisija za preprečevanje korupcije. Novela zakona tako prinaša pravno-sistemsko konsistentno in določno opredelitev temeljnih pojmov ter jasno opredeljuje postopke komisije za preprečevanje korupcije ob sumu korupcije.
Za sistemsko-preventivno omejevanje korupcije naj bi bil zelo pomemben tudi dodatek k protikorupcijski klavzuli, ki zahteva razkritje oziroma nadzor nad obstojem tihih družbenikov, opcijskih in terminskih pogodb oziroma "off shore" posrednega lastništva zasebnih subjektov, ki poslujejo z državo.
Novela odpravlja tudi posamezne administrativne ovire pri pridobivanju podatkov za ugotavljanje dejanskega stanja in na področju omejitev poslovanja in nadzora nad premoženjskim stanjem.
Povečuje se tudi povečanje odgovornosti nadzornih organov in odgovornih oseb, pristojnih za ukrepanje v primeru ugotovljene korupcije, odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri ureditvi zaščite prijaviteljev korupcije
Spremembe zakona o integriteti je podprla tudi vlada. Kot je v četrtek dejala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tina Teržan, so spremembe smiselne in upravičen, predvsem zaradi nekaterih težav, ki so se pokazale pri uporabi zakona v praksi. Dodala je, da se z novelo ne spreminja sistematika ter cilji in načela osnovnega zakona, ampak se nekatere določbe urejajo jasneje ter bolj pregledno.
