S spremembo 160. člena zakona o kazenskem postopku je Slovenija že leta 2009 državnemu tožilcu dala "poleg pooblastila za usmerjanje policije tudi pooblastilo za usmerjanje drugih državnih organov", ki se ukvarjajo z davki, carinami, finančnim poslovanjem, vrednostnimi papirji, varstvom konkurence, preprečevanjem pranja denarja in korupcije, prepovedanimi drogami in inšpekcijskim nadzorom, pojasnjujejo na ministrstvu.
Tako je Slovenija upoštevala priporočila delovne skupine OECD proti podkupovanju in zagotovila, da lahko državni tožilci aktivneje usmerjajo in nadzirajo potek preiskovanja, policiji in državnemu tožilstvu pa je zagotovljeno sodelovanje ustreznih strokovnjakov. Na ministrstvu so dodali, da pripravljajo tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki temelji na aktivnem sodelovanju vseh pristojnih organov in osrednji vlogi tožilca v predkazenskem postopku.
Poleg tega je ministrstvo zadolženo tudi za izobraževanje tožilcev, pri čemer se obseg tega "v primerjavi z obsegom izobraževanj za druge udeležence ne zmanjšuje", medtem ko se povečuje "število skupnih izobraževanj za tožilce in sodnike, namenjenih poglobitvi skupnega sodelovanja med sodiščem in tožilstvom", so sporočili.
Poleg tega naj bi se slovenski pravosodni organi kot prosilci mednarodne pravne pomoči srečevali tudi s težavami pri pridobivanju dokazov oziroma podatkov iz tujine. Na ministrstvu pravijo, da je "pridobivanje dokazov oziroma podatkov iz tujine zelo različno glede na državo", od katere želijo pridobiti informacije. Opozorili so še, da prošnje za mednarodno pravno pomoč sestavljajo in tudi prejemajo odgovore nanje pravosodni organi, torej sodišča in tožilstva.
