Temeljni cilj predloga novele, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila SLS s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom, je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem, člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.
Odvzeli bi jim tudi vsa obstoječa pooblastila oz. upravičenja za vodenje poslov, jim onemogočili opravljanje funkcije nadzora in prepovedali uresničevanja glasovalnih pravic v vseh družbah, kjer so bodisi ustanovitelji, družbeniki, delničarji, člani poslovodstva ali nadzorniki. Predlog zakona uveljavlja tudi t.i. obrnjeno dokazno breme.
Kot je dopoldne poslancem zatrdil Žerjav, so spremembe zakonodaje nujne, saj je sedaj veljavna zakonodaja neučinkovita, zaradi česar se tisti, ki so izčrpavali podjetja, praviloma izognejo kazni. Gospodarska ministrica Darja Radić je sicer imela nekaj pomislekov, predvsem zaradi tega, ker bi v skladu z novelo državi v primeru stečaja enega podjetja, v katerem je vsaj 25-odstotna lastnica, zamrznili glasovalne pravice v vseh podjetjih.
Tudi večina poslancev se je strinjala, da je namen predlagatelja nedvomno dober, da pa bi zakon potreboval še nekaj sprememb. Ker bodo te v obliki amandmajev lahko vnesli v nadaljevanju postopka, so se večinoma strinjali, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
