Z novelo zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev se podobno kot pri osnovnem zakonu o javnem naročanju spreminja definicija podizvajalca.
Izvajalčeva hčerinska oz. kapitalsko povezana družba po novem ne bo več veljala za podizvajalca glavnega izvajalca, temveč bo neposredno plačilo od naročnika prejel naslednji podizvajalec. S tem naj bi se izognili izigravanju veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev.
Z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva se tudi natančneje ureja vpogled neizbranega ponudnika v ponudbe v postopku oddaje javnega naročila.
Podobno kot v osnovnem zakonu o javnem naročanju se poleg tega nekoliko onemogoča zavlačevanje postopkov, naročniku pa se z namenom racionalizacije postopka javnega naročanja daje možnost spremembe odločitve o oddaji naročila, prav tako lahko pod določenimi pogoji odstopi od že sprejete odločitve o oddaji naročila. Natančneje se ureja tudi izpit iz javnega naročanja.
Po drugi strani se zaostrujejo pogoji za ponudnike. Naročniki tako ne bodo več smeli oddati javnega naročila ponudniku, ki je v stečaju oz. ima neplačane davke ali prispevke za socialno varnost. Iz postopka javnega naročanja bo prav tako izločen ponudnik, čigar vodilne osebe so pred tem imele opaznejši lastniški delež v podjetju, ki je šlo v stečaj, prisilno poravnavo ali je prisilno prenehalo poslovati.