Kot je novinarjem danes dejal Brankovič, se z novelo zakona o Slovenskih železnicah omogoča priznavanje terjatev družbe v višini 134,26 milijona evrov. Z vzpostavitvijo terjatve bo zagotovljena kapitalska ustreznost Slovenskih železnic ter omogočena implementacija določil zakona o družbi Slovenske železnice in s tem preoblikovanje železnic v holding.
Postopki za reorganizacijo Slovenskih železnic že potekajo. "Preoblikovanje ves čas poteka, vsak dan delamo s polno paro. Zadeve bodo tekle zelo na tesno, a sem optimist in mislim, da bo zakon 11. septembra implementiran," je dejal Brankovič in dodal, da se bo s sprejemom zakona lahko uspešno nadaljevala sanacija železnic.
Po Brankovičevih besedah bi lahko Slovenske železnice po enem od računovodskih mnenj zaradi oškodovanja ob izločitvi premoženja javne železniške infrastrukture in njegovem prenosu na državo leta 2000 zahtevali poplačilo terjatev v višini 147,5 milijona evrov, a so se na podlagi posebne revizije KPMG odločili za vsoto dobrih 134 milijonov evrov.
Država bo obveznost do železnic poravnala v letih od 2012 do 2016, in sicer vsako leto po 26,8 milijona evrov. Za datume zapadlosti plačil v posameznih letih vlada predlaga, da se s Slovenskim železnicam v 60 dneh po uveljavitvi novele zakona sklene pogodba.
Brankovič je prepričan, da v tem primeru ne gre za nedovoljeno ali prikrito državno pomoč. "Mi smo iskali način, kako najti rešitev, da ne bi šlo za državno pomoč. To je bil edini izhod, ki smo ga lahko našli," je pojasnil prvi mož železnic in dodal, da se tako popravlja krivica, ki je bila Slovenskim železnicam storjena v preteklosti.
Slovenske železnice so državno pomoč za sanacijo prejele že v letu 2003 oziroma 2004. Brankovič je spomnil, da je bila sanacija železnic takrat nepopolna, saj elementi sanacije niso bili izvršeni v celoti, medtem ko termin sanacija predvideva kratkoročno in dolgoročno sposobnost plačevanja obveznosti.
"Takrat smo utopljenca spet potegnili na zrak, da je lahko zadihal. Dolgovi so se združili v enega in se preložili v prihodnost, tudi za vozna sredstva najeti krediti so se preložili v prihodnost, kapitalska ustreznost je bila zagotovljena z minimumom, ki ga je zakon dopuščal, hkrati pa so železnice v tistem letu beležile več kot 40 milijonov evrov izgube," je dejal.
Slovenske železnice sicer letos nadaljujejo s pozitivnim poslovanjem in še naprej presegajo tako načrte kot lanske rezultate. V prvih štirih mesecih letos je družba ustvarila 1,4 milijona evrov dobička iz poslovanja in čisti dobiček v višini 1,1 milijona evrov.
Tako skupni poslovni prihodki Slovenskih železnic kot transportni prihodki v tovornem prometu so bili v prvih štirih mesecih višji od načrtovanih in od lanskih prihodkov. Skupni poslovni prihodki so bili za 13,5 odstotka višji od načrtovanih, lanske pa so presegli za 17,9 odstotka. Transportni prihodki tovornega prometa so bili za 13,3 odstotka višji od načrtovanih in za 28,6 odstotka višji kot v prvih štirih mesecih lani.
Tovorni vlaki Slovenskih železnic so v štirih mesecih prepeljali 6,1 milijona ton blaga in opravili 1335 milijonov netotonskih kilometrov. Pri količini prepeljanega blaga so bili lanski rezultati preseženi za 14,4 odstotka, pri opravljenih netotonskih kilometrih pa za 20,2 odstotka.
Slovenske železnice so v potniškem prometu v prvih štirih letošnjih mesecih dosegle lanske rezultate. Po prvih ocenah so prepeljale 5,46 milijona potnikov ter opravile 265 milijonov potniških kilometrov.
Slovenske železnice bodo v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa do konca junija izplačale regres za letni dopust. Ocenjena višina regresa bo 1082,07 evra bruto oz. 70 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Osnova za določitev višine regresa bo aprilska povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji, ki bo sicer znana 15. junija.
Izplačilo regresa v tej višini je predvideno tudi v poslovnem načrtu, pojasnjujejo na železnicah. Zaposleni so se v preteklih dveh letih odpovedali delu svojih plač in Slovenske železnice tekoče poslujejo pozitivno. Zato poslovodstvo družbe meni, da je takšno izplačilo regresa, kot ga določa tudi kolektivna pogodba, primerno.
