ZA...
Ministrstvo za delo je prepričano, da lahko delo in zaposlovanje na črno ogrozi temelje socialne države in je z vidika gospodarstva zelo problematično, saj povzroča nelojalno konkurenco na trgu. Osebe, ki delajo oz. so zaposlene na črno, so med drugim brez pravic iz delovnega razmerja in niso upravičene do nadomestila za primer brezposelnosti.
Ministrstvo poudarja, da novela sosedske pomoči za posameznike ne omejuje nič bolj kot doslej in ohranja tradicionalne oblike pomoči med sosedi (pomoč pri posameznih opravilih, trgatve), prav tako da v nobenem pogledu ne omejuje prostovoljskega ali humanitarnega dela.
Novelo podpirajo v SD, Zares in LDS, kjer izpostavljajo, da se novela osredotoča na doslej premalo učinkovit nadzor. V LDS se sicer zavedajo, da je zakon le podlaga za delo inšpekcijskih služb, in pričakujejo, da se bo korenito spremenil tudi način dela teh služb. V SD dodajajo, da novela bolje ščiti ljudi, ki so prisiljeni delati na črno.
Poslanci DeSUS so novelo v DZ podprli, predsednik stranke Karl Erjavec pa obžaluje, da se stranke niso uspele uskladiti glede vprašanja sosedske pomoči. Meni, da so sprejeli "absurdno, neživljenjsko rešitev" in da bo zakon na referendumu zagotovo padel. V Zares sicer menijo, da predlagatelji referenduma "s populističnimi prijemi o definiciji sosedske pomoči javnost zavajajo". Sosed lahko pomaga sosedu, za svoje delo pa mu mora v primeru, da je samostojni podjetnik in se njegova dejavnost nanaša na to delo, izstaviti račun, čeprav bo končna cena nič evrov, pravijo.
Nepovezani poslanci Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna novelo podpirajo.
Tudi socialni partnerji v okviru Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so novelo podprli. Gospodarska zbornica Slovenije podpira strožji nadzor in sankcije, poudarja pa, da bi bilo treba delo in zaposlovanje na črno omejevati tudi z davčnimi rešitvami in bolj prožnim trgom dela. Obrtno podjetniška zbornica, ki se je zavzemala, da bi sosedsko pomoč v celoti črtali iz izjem od dela na črno, meni, da bi bilo treba za ureditev področja poleg novele sprejeti ukrepe za bolj prožen trg dela in zmanjšanje plačilne discipline ter davčne spodbude.
Sindikati so po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča na ESS novelo podprli, zlasti v delu, ki zaostruje sankcije tako, da mora delodajalec, pri katerem odkrijejo zaposlenega na črno, tega delavca redno zaposliti in mu plačati prispevke za tri mesece. Pripomba sindikatov na predlog novele je bila, naj se skuša najti kompromisno rešitev glede sosedske pomoči.
...PROTI
V SDS, ki so skupaj s SNS predlagatelji referenduma, noveli nasprotujejo, saj da je neživljenjska in v ničemer ne bo zmanjšala dela na črno. Pravijo, da je še zaostrila pogoje za sosedsko pomoč, namesto da bi se ta v celoti štela kot izjema od dela na črno. Z opredelitvijo, kaj je medsosedska pomoč in kaj ne, po mnenju poslanca SDS Mira Petka zakon odpira novo poglavje sporov med sosedi, poslabšanje medsosedskih sporov, ovajanja, sumničenj, sodnih sporov in inšpekcijskega dela.
SDS dodaja, da se humanitarno in karitativno delo šteje kot izjema od dela na črno samo, če se opravlja v okviru organizacij, ne pa kot osebno prizadevanje posameznika.
Vodja stranke SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da je treba delo na črno ustaviti, da pa tega ne bi smeli narediti na način, da "udarimo po glavi nekoga, ki si želi v krizi olajšati življenje". Zakon pa po njegovih besedah prinaša eno dobro rešitev, to je, da vlada z njim kot eno izmed nadzornih inštitucij predlaga slovensko carino, ki da je edina, ki izvaja nadzor in je nepristranska.
V SLS novele ne podpirajo, saj da se je vlada reševanja problematike dela na črno lotila napačno, zakon pa da bi sprožil mnoge medsosedske spore in obtoževanja. Menijo, da bi zaposlovanje in delo na črno učinkoviteje preprečevali z davčnimi spodbudami in bolj prožno delovno zakonodajo.
