Poslanci so namreč v drugem branju zakonika z 41 glasovi za in 40 proti sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej zvezi rodi otrok.
Na ministrstvu pa menijo, da registracija zunajzakonske skupnosti, kot je predlagana z dopolnilom, ni v skladu z neformalno naravo zunajzakonske skupnosti, saj gre za pare, ki take formalnosti očitno ne želijo, in jih tudi z zakonom ne gre v to siliti na način, da se z zakonom predpiše obvezno registracijo zunajzakonske skupnosti. Ob tem so opozorili, da v Sloveniji danes že več kot polovica otrok živi v zunajzakonski skupnosti in da so državljani to obliko skupnega življenja, ki jo je vpeljal veljavni zakon pred 35 leti, očitno sprejeli kot ustrezno.
Sprememba definicije zunajzakonske skupnosti je zato po mnenju ministrstva nedopusten poseg v pravice zunajzakonskih partnerjev, ki se ne bodo želeli odločiti za registracijo svoje zveze.
Kot pojasnjujejo, so na mnogih pravnih področjih pravne posledice, ki so pomembne predvsem z vidika šibkejšega partnerja v primeru prenehanja zveze zaradi ločitve ali smrti, vezane na zunajzakonsko zvezo, kot jo opredeljuje družinsko pravo. Hkrati pa bi bila takšna rešitev povsem neusklajena z nekaterimi zakoni, ki pravne posledice za zunajzakonske pare ne vežejo na pojem iz družinske zakonodaje, še dodajajo.
To pomeni pravno, morda tudi ustavno sporno, povsem nedopustno situacijo, ko bodo nekatere pravice neregistriranim zunajzakonskim partnerjem pripadale glede na to, za kakšno zakonodajno nomotehnično obliko normiranja se je pri posameznem zakonu odločil zakonodajalec, zato sklepajo na ministrstvu.
A hkrati na ministrstvu tudi menijo, da sprejetega člena v praksi ni mogoče izvajati, saj je po njihovi oceni besedilo zelo pomanjkljivo, njegova izvedba pa nedorečena.
