Spremembe zakona o društvih predvidevajo, da se v register društev vpisujejo vsi pravno pomembni podatki o društvu, kot so ime, sedež, naslov, matična številka, datum ustanovitve, datum registracije in zakoniti zastopnik. Podatki se dnevno posredujejo tudi Ajpesu za vpis teh podatkov v Poslovni register Slovenije.
Veljavni zakon o društvih določa, da lahko vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Analiza stanja, ki jo je med društvi in zvezami društev opravil Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je pokazala na nejasnost te določbe. Iz določbe namreč ni razvidno, da si društvo lahko samo določi tudi pogoje za delovanje v društvu, zato novela navedeno določbo natančneje opredeljuje.
Sprememba zakona bo pristojnim ministrstvom dala tudi pravno podlago za sprejem pravilnikov, v katerih bodo podrobneje določeni kriteriji za ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva, na podlagi katerih se društvom podeljuje status društva v javnem interesu.
S spremembo zakona o javnih zbiranjih pa bodo prireditve na javni cesti celovito urejene v enem zakonu. Sprememba zakona pa je potrebna tudi zaradi uskladitve z zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Na prireditvah, na katerih je stopnja tveganja najvišja, bo z vzdrževanjem reda z varnostniki dodatno zagotovljena varnost življenja in zdravja udeležencev.
S podaljšanjem roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za javno prireditev bodo upravne enote pridobile nekaj dodatnega časa za učinkovito in zakonito izvedbo upravnega postopka, z obveznim razpisom ustne obravnave s strani pristojnega organa v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih, pa bo v večji meri zagotovljen red.
DZ je opravil tudi drugo branje zakona o varnosti in zdravju pri delu. Zakon je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak namenjen spodbujanju varnostne kulture, usmerjene v preprečevanje tveganja pri delu.
Zakon predvideva preverjanje delovanja osnovnih institutov glede varnosti in zdravja pri delu, kot so informiranost in usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo. Novost je tudi zagotavljanje obveščenosti delavcev in drugih navzočih v delovnem procesu o tveganju. Podrobneje je urejena tudi zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, navzočim v delovnem procesu, ter ukrepi za zagotovitev varstva pred požarom.
Prav tako so novost določbe o obveznostih delodajalca glede delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih, na katerih je večja nevarnost za fizično nasilje tretjih oseb, in obveznostih delodajalca v primerih trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja.
Nove so določbe v zvezi z zagotavljanjem tako imenovanega predhodnega varstva. Delodajalec mora namreč, preden da delavcem v uporabo objekt, delovno opremo, sredstva za delo ali nevarne snovi, pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Zdravstveni pregledi delavcev morajo ustrezati varnostnemu in zdravstvenemu tveganju, opredeljenemu v oceni tveganja.