Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sporočil resorni minister Roko Žarnić, se je za ta korak odločil po posvetu s svojimi sodelavci, pri čemer je odločitev o umiku temeljila zlasti na negativnem odzivu javnosti in stroke. Ob tem je priznal, da so osnove za predlog zakona nastajale nekaj let, zaradi česar je bil v nekem pogledu premalo sodoben.
Po ministrovih besedah se bodo zdaj osredotočili zlasti na pripravo nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012 - 2021. Njegovo oblikovanje je v domeni stanovanjskega sveta, ki ga vodi Žarnić sam, poleg ministrstva za okolje in stroke pa pri oblikovanju strategije sodelujejo tudi predstavniki ministrstev za gospodarstvo, za finance ter za delo, družino in socialne zadeve.
Žarnić upa, da bo nacionalni program oblikovan in poslan v postopek sprejemanja do konca leta in da bo pripravljen tako kakovostno, da z njegovim potrjevanjem ne bo težav. Novi zakon, ki naj bi nadomestil danes umaknjenega, bi bil tako lahko sprejet v prvih mesecih prihodnjega leta, je pojasnil in dodal, da bo spremenjena tudi druga s tem vprašanjem povezana zakonodaja.
Nacionalni program bo sicer po njegovih besedah dal večji poudarek na najemanje, saj je Slovenija, ko gre za delež stanovanjskega fonda v zasebni lasti, v Evropi v samem vrhu. Urediti bo treba najemna razmerja ter socialne transferje za tiste, ki ne bodo mogli slediti najemninam. Poudarek bo tudi na prenovi obstoječega stanovanjskega fonda, je še pojasnil.
V zvezi z očitkom, da je umaknjeni predlog skušal reševati nasedle investicije gradbenega sektorja, je dejal, da preoblikovanje republiškega stanovanjskega sklada ni bila ideja bank. Stanovanjski sklad je manj fleksibilen, kot bi bila nova nepremičninska investicijska družba, je zatrdil in opozoril, da gredo posojila zdaj v javni dolg, medtem ko po predlaganem preoblikovanju ne bi šla.
Minister je prepričan tudi, da bi družba, ki bi bila po pravno-organizacijski obliki enoosebna družba z omejeno odgovornostjo v lasti države z dvotirnim sistemom vodenja, torej z direktorjem in nadzornim svetom, sposobna pritegniti zasebni kapital za reševanje stanovanjskega problema.
Predlog zakona je namreč predvideval tudi možnost udeležbe zasebnih vlagateljev v lastništvu družbe, vendar pa lastništvo države ne bi smelo pasti pod 51 odstotkov. Osnovni kapital nepremičninske investicijske družbe bi sicer znašal 7500 evrov, država pa naj bi dodatno premoženje družbe zagotovila tako, da bi se na podlagi sprejetega zakona preneslo družbi v last vse finančno in stvarno premoženje republiškega stanovanjskega sklada. Sredstva sklada so ob koncu lanskega leta dosegla 410,4 milijona evrov.
Na vprašanje, kako bi pritegnili zasebnike k vlaganju v neprofitna stanovanja, pa je Žarnić odgovoril, da ne bi šlo samo za socialna stanovanja. Dodal je, da je bil umaknjeni predlog zakona mišljen kot eden od stebrov za najemniška stanovanja - tudi za večja in bolj luksuzna.