Bruselj, 11. maja (STA) - Notranji ministri EU bodo v četrtek na izrednem srečanju v Bruslju razpravljali o soočanju z velikim pritokom ljudi s severa Afrike zaradi nasilja ob zgodovinskih premikih v arabskem svetu. V ospredju pozornosti bo vprašanje uvedbe nadzora na mejah v schengenskem prostoru. Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska ministrica Katarina Kresal.
Ministri bodo govorili o možnosti sprememb pravil, po katerih lahko sedaj država članica uvede nadzor na mejah v schengnu v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti za 30 dni, nato pa lahko odločitev obnovi. Ali gre za resno grožnjo, država presodi sama. Ta možnost je bila doslej uporabljena ob velikih športnih dogodkih, na primer evropskem nogometnem prvenstvu.
Bistveni vprašanji v razpravi o spremembi schengenskih pravil sta, kdo in pod katerimi pogoji se lahko odloči za uvedbo nadzora na mejah v schengnu, v katerem je sicer mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listin in velja poleg evra za najbolj otipljivo korist, ki jo imajo ljudje od EU.
Obstoječa pravila so po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström preveč ohlapna. Komisija se zavzema za spremembe, ki ne bodo spodkopale ideje schengna. Želi pravila, po katerih morebitna odločitev o tem ne bo mogla biti enostranska, temveč bo evropska ter bo temeljila na zelo dobro opredeljenih pogojih in bo časovno omejena.
Nekateri evropski diplomati menijo, da je zaradi migracijskega problema schengen v krizi. Komisarka sicer pravi, da so ji številne države članice povedale, da ne želijo storiti ničesar, s čimer bi spodkopale idejo schengna. "Schengen je treba absolutno braniti," je poudarila in dodala, da gre za "fantastično" idejo.
Možnost uvedbe nadzora na mejah v schengnu je postalo pereče vprašanje po velikem pritoku ljudi s severa Afrike po zgodovinskih premikih v arabskem svetu, ki so sprožili padec dolgoletnih režimov v Tuniziji in Egiptu ter vojno v Libiji in nasilje v Siriji, Jemnu in več drugih državah.
Ti dogodki so vzrok razselitve že več kot 650.000 ljudi. Do zdaj je v EU pobegnilo že več kot 25.000 nezakonitih priseljencev, predvsem iz Tunizije in v glavnem v Italijo in na Malto. Poleg tega je iz Libije pobegnilo tudi precejšnje število beguncev, predvsem Somalijcev, Eritrejcev in Sudancev. Oseb, ki EU prosijo za azil, naj bi bilo do 3000.
Vprašanje obvladovanja migracijskih tokov je v EU sprožilo več različnih sporov in polemike o obstoju solidarnosti. V Rimu evropskim partnerjem očitajo, da ne pomagajo Italiji. Poleg tega se je pojavil diplomatski spor med Rimom in Parizom, saj slednji nasprotuje italijanskemu načinu reševanja problema priseljencev.
Italija je namreč začela številnim nezakonitim priseljencem izdajati začasna dovoljenja za bivanje, s katerimi ti pod določenimi pogoji lahko potujejo po schengenskem prostoru. Ker gre v glavnem za Tunizijce, ki govorijo francosko, je njihov najbolj logičen cilj Francija. V Parizu pa nad pritokom priseljencev niso navdušeni.
V prizadevanjih za pomiritev strasti sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy, za katerega je vprašanje priseljencev pomembna tema v pričakovanju volitev prihodnje leto, in predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi družno pozvala Evropsko komisijo, naj dopusti možnost uvedbe nadzora na mejah v schengenskem prostoru.
Schengenski sporazum je bil podpisan leta 1985. V veliki širitvi se mu je leta 2007 pridružilo devet novih članic unije, tudi Slovenija. Sedaj ima 25 članic. Iz EU so v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica.
Razprava o nadzoru v schengenskem prostoru sodi v sklop predlogov Evropske komisije za bolj strukturirano, vsestransko in odzivno soočanje EU z migracijskimi izzivi, zlasti v luči zgodovinskih sprememb v arabskem svetu, ki so tudi sprožile valove beguncev in nezakonitih priseljencev.
Pobude, ki jih je v začetku maja predstavila komisija, zajemajo dokončanje skupnega evropskega azilnega sistema, bolj osredotočene zakonite migracije, izmenjavo najboljših praks za uspešno vključevanje migrantov in strateški pristop na področju odnosov s tretjimi državami v povezavi z migracijami.
Komisarka Malmströmova naj bi v četrtek v tem kontekstu države članice pozvala, naj bodo bolj solidarne pri pomoči Malti in Italiji. Komisarka je sklicala tudi posebno konferenco na to temo, ki bo po koncu izrednega zasedanja. Na konferenco so povabljeni ministri za notranje zadeve, predstavniki nevladnih organizacij in Evropskega azilnega podpornega urada.
Po navedbah notranjega ministrstva bodo na konferenci govorili o možnostih nadaljevanja pilotnega projekta preselitve prosilcev za mednarodno zaščito z Malte v druge države članice, imenovanega Eurema, in o izvedbi prostovoljnih preselitev razseljenih oseb iz Libije v države članice.
Slovenska notranja ministrica je aprila pojasnila, da Slovenija za zdaj ne razmišlja o sprejemu beguncev, ki so se zatekli na Malto, saj je v okviru projekta Eurema pred kratkim sprejela osem beguncev in mora najprej preučiti potek tega projekta, nato pa bodo videli, ali so še kapacitete za sprejem še koga.
Problem migracij bo tudi ena ključnih tem junijskega vrha EU.
