Kot so danes sporočili iz poslanske skupine SDS, so se za predlog dopolnitve zakona odločili, ker da so se v javnosti pojavile informacije, ki kažejo na možnost uporabe instituta tihe družbe za prikrivanja razmerij med družbeniki v tihi družbi.
To posledično omogoča konflikt interesov posameznika oz. tihega družbenika, saj je lahko tihi družbenik hkrati tudi organ vodenja ali nadzora v družbi, ki neposredno ali posredno posluje s tiho družbo, pravijo v SDS in dodajajo, da je v primeru, ko gre za družbo v delni ali večinski državni lasti, posledično omogočeno oškodovanje državnega premoženja.
Po predlogu novele tako ne bi bilo dovoljeno sklepanje poslov med poslovodstvom, prokuristom ali izvršnem direktorjem gospodarske družbe, ki je v večinski neposredni ali posredni lasti države, z družbo, v kateri je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe.
Predlog tudi določa, da bi bil takšen posel, če bi njega prišlo, ničen. Sankcija bi bila odstavitev z mesta člana poslovodstva, izvršnega direktorja oziroma preklic prokure tej osebi.
Predlagatelji tudi menijo, da bi bila globa v višini od 4000 do 5000 evrov, kot je določena v zakonu o gospodarskih družbah za odgovorno osebo družbe, ki brez soglasja nadzornega sveta, upravnega odbora oz. skupščine sklene pogodbo z družbo, v kateri je sam tihi družbenik, premila.
DZ je problem morebitnega konflikta interesa pri tihem družbeništvu urejal z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki je bila sprejeta 20. aprila. Novela določa, da mora poslovodstvo, izvršni direktor in prokurist družbe za sklenitev posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, pridobiti soglasje nadzornega sveta.
V SDS so takrat predlagali dopolnilo, po katerem poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor gospodarske družbe ne bi smel skleniti pravnega posla z družbo, v kateri je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v razpravi tako rešitev pozdravila, vendar pa je menila, da ne sodi v zakon o gospodarskih družbah, ker da bi bila takšna določba za zasebna podjetja preveč restriktivna. Vsebina amandmaja bi po njenem mnenju sodila v zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, so še zapisali v SDS.
