Haag, 04. maja (STA) - Haaško sodišče je danes v celoti zavrnilo zahtevo vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, da ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustijo in umaknejo obtožnico proti njemu. Sodišče je ocenilo, da je tožilstvo predstavilo dovolj dokazov za vseh devet točk obtožnice za zločine, storjene na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
Predsedujoči sodnemu senatu Jean-Claude Antonetti, ki je prebral odločitev, je dejal, da so ugotovili, da je tožilstvo v prvem delu sojenja predstavilo dovolj dokazov za obsodbo Šešlja za vojne zločine in zločine proti človečnosti, za katere je obtožen.
V odločitvi na 120 straneh je sodišče tudi ugotovilo, da je tožilstvo predstavilo dovolj dokazov o povezavi med zločini prostovoljcev Srbske radikalne stranke in Srbskega četniškega gibanja ter delovanjem obtoženega.
Te zločine je Šešelj vzpodbujal s širjenjem mednacionalnega sovraštva in strahu ter z rekrutiranjem in napotitvijo prostovoljcev na bojišča, "da se z vsemi sredstvi, zločini in pregonom, borijo za uresničitev Velike Srbije, ki je bila cilj njegove nacionalistične ideologije", je ugotovilo sodišče. To je uresničeval s pregonom nesrbskega prebivalstva z delov ozemlja Hrvaške, BiH in Vojvodine.
Odločitev je sodišče sprejelo z večino glasov dveh sodnikov, medtem ko je imel predsedujoči Antonetti deloma nasprotno mnenje, poroča srbska tiskovna agencija Beta. On se je namreč zavzemal za opustitev nekaterih točk obtožnice.
Šešelj je v devetih točkah obtožen umora, mučenja, okrutnega ravnanja, brezobzirnega uničevanja vasi, uničevanja verskih objektov ter plenjenja javnega in zasebnega premoženja.
Sodišče je tudi ocenilo, da je sovražni govor, tudi če je v času miru dovoljen, v okoliščinah vojne kriminalno dejanje. Med drugim je navedlo izjavo Šešlja, da je "samo 16 dobrih Hrvatov, ki lahko ostanejo v Srbiji, ostale pa je treba pregnati", navaja Beta.
Sedaj 56-letni Šešelj je marca vložil zahtevo, da ga izpustijo iz pripora, obtožnico proti njemu pa umaknejo, ker tožilstvo ni dokazalo niti ene obtožbe proti njemu. Zahteval je tudi izplačilo odškodnine v višini 10 milijonov evrov.
Sojenje, ki se je začelo novembra 2007, bi se moralo sedaj nadaljevati z dokaznim postopkom obrambe.
Šešelj je v haaških zaporih od 24. februarja 2003, ko se je prostovoljno predal, potem ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo obtožnico proti njemu.
Podpredsednik Šešljeve Srbske radikalne stranke Dragan Todorović je v odzivu danes dejal, da je odločitev sodišča potrdila njihovo stališče, da je haaško sodišče politična in ne pravna institucija.
Haaško sodišče sicer v svoji zgodovini še nikoli ni podprlo tovrstnih zahtev obtoženih, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
