Ustavno sodišče v odločbi, ki jo je soglasno sprejelo sredi aprila ob obravnavi pobude Univerze v Ljubljani, ugotavlja, da izpodbijani 43. člen zakona ne opredeli javne službe v visokem šolstvu in njeno ureditev v celoti prepušča ureditvi v Nacionalnem programu visokega šolstva.
Glede na omenjeno je v neskladju z 2. členom ustave, po katerem je Slovenija pravna država, in v neskladju s 87. členom ustave, po katerem lahko državni zbor določa pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb samo z zakonom. Ustavno sodišče je člen zakona zato razveljavilo.
Po njegovem opozorilu mora zakon med drugim določiti "vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu". Od odgovora na vprašanje, ali je izredni študij del javne službe ali ne, je odvisna nadaljnja ustavnosodna presoja dela 46. člena in dela 77. člena zakona, ki ju izpodbija univerza, pojasnjujejo.
Glede na to, da javna služba v visokem šolstvu ni opredeljena in zato tudi ni opredeljeno, ali je izredni študij del javne službe ali ne, sta dela 46. in 77. člena zakona nejasna. To je v neskladju z ustavo, saj morajo biti predpisi jasni in določni.
Ocenili so tudi, da zakon ni uredil vsebine načina financiranja državnih univerz in državnih visokih šol, zlasti pa ne načina financiranja iz proračuna, kot to zahteva 58. člen ustave. Po tem členu ustave način financiranja državnih univerz in visokih šol ureja zakon.
Prav tako sodišče meni, da zakon ni določil okvirov in usmeritev za podrobnejše urejanje te vsebine v podzakonskem predpisu. Del 73. člena zakona je tako v neskladju z ustavo.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela 66. člena zakona, ki določa, da lahko študenti enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem programu, pa so zavrgli. Določba namreč ureja pravice in obveznosti študentov, ne pa univerze, so opozorili ustavni sodniki.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zagotavljajo, da bodo v predpisanem roku devetih mesecev pripravili spremembe zakona in na njegovi podlagi tudi uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov.
"Pri tem je pomembno, da predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 ne opredeljuje javne službe, glede financiranja pa velja opozoriti, da je letošnja uredba prehodnega značaja, na kar smo tudi že večkrat opozorili," navajajo na ministrstvu. Kot so pojasnili, želijo namreč uvesti nov sistem financiranja in ga zakonsko urediti.