Kot je zapisano v poročilu o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o malem delu, je imelo na referendumu pravico glasovati 1.707.534 volivcev. Referenduma se je udeležilo 580.347 oziroma 33,99 odstotka volivcev, oddanih pa je bilo 580.034 glasovnic. 577.261 oddanih glasovnic je bilo veljavnih, 2773 oz. 0,48 odstotka pa neveljavnih.
Ob 33,99-odstotni udeležbi je za zakon glasovalo 115.063 oz. 19,93 odstotka, proti zakonu pa 462.198 oz. 80,07 odstotka volilnih upravičencev. Na tej podlagi je komisija ugotovila, da je večina volivcev glasovala proti uveljavitvi zakona o malem delu.
Obenem so člani komisije obravnavali pritožbo ene od volivk, ki je trdila, da sta skupaj s še eno volivko na eno od ljubljanskih volišč prispeli ob 18.58, vendar jima je bilo glasovanje onemogočeno. Odgovorna oseba jima je namreč zatrdila, da sta na volišče zamudili, saj da je ura 19.01, enako so nato ugotovili tudi v volilnem odboru. Državna volilna komisija je pritožbo s sklepom zavrnila tudi zato, ker na izid referenduma morebitna oddana glasova ne bi vplivala. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar pa je pojasnil, da ima volivka še vedno možnost uporabe pravnih sredstev.
V nadaljevanju so člani obravnavali odloke, sklepe in navodila o izvedbi referendumov, ki bodo 5. junija - torej o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ter o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. pokojninski reformi.
Izvedba treh referendumov hkrati po besedah tajnika DVK Marka Golobiča volilnim organom predstavlja izziv, saj morajo vsakemu volivcu zagotoviti možnost, da se morebiti udeleži le enega ali dveh referendumov. Skrb za zakonitost teh postopkov je na današnji seji zavzela tudi največ časa, je povedal.
Po predlogu navodil za referendume bi vsi trije referendumi potekali na podlagi enega volilnega imenika. Volivci bodo prejeli tri glasovnice različnih barv hkrati. V primerih, ko bi volivec želel glasovati na samo enem ali dveh referendumih, pa bi se v volilnem imeniku v rubriki opombe posebej vpisalo, katere glasovnice je volivec prejel od volilnega odbora oz. katerih ni prejel. Šele nato bi se volivec lahko tudi podpisal v imenik.
Marko Golobič je ob tem pojasnil, da se bodo javnomnenjske raziskave tokrat lahko objavljale vse do začetka volilnega molka, to je do 3. junija do 24. ure. Ustavno sodišče je namreč pred nekaj tedni odločilo, da je zakonska prepoved objave javnomnenjskih raziskav v tednu pred glasovanjem neustavna.
Izvedba tokratnih referendumov bo državo sicer stala 5,1 milijona evrov, kar po besedah Golobiča pomeni dobre tri evre na volivca, vpisanega v volilni imenik. Vsako referendumsko vprašanje oz. vsak nov referendum ob že razpisanem prinese pol milijona evrov dodatnih stroškov. Med drugim gre za stroške glasovnic in povečanega obsega tiskovin. "Stroški dela so pa v vsakem primeru enaki," je pojasnil.
Člani DVK so danes razpravljali še o vsebini aktov, potrebnih za izvedbo javnega natečaja za imenovanje direktorja službe DVK, vendar dokončnih rešitev še niso sprejeli. Zakon o volitvah v državni zbor določa, da DVK vodi direktor, ki opravlja tudi naloge tajnika komisije. Direktorja na podlagi javnega natečaja za mandatno obdobje petih let imenuje sama DVK.
Trenutno funkcijo tajnika DVK opravlja Marko Golobič, a se mu mandat izteče 8. avgusta, zato je treba za direktorja opraviti javni natečaj. Na vprašanje, ali se namerava na natečaj prijaviti, je Golobič odvrnil, da bo na njem "morebiti sodeloval, morebiti ne". Je pa dodal, da je strokovnemu kolegiju volilnih organov njegova odločitev že znana.
