Član nadzornega sveta Pivovarne Laško Peter Groznik informacij o seji nadzornega sveta za STA ni želel ne zanikati ne potrditi, v Laškem pa znova ni moč dobiti nobene uradne informacije. Po nekaterih informacijah naj bi se nadzorniki sestali že danes, vendar Groznik tega ni želel potrditi.
Nadzorni svet Pivovarne Laško je sicer v torek tik pred glasovanjem o morebitni prodaji 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju Agrokorju prekinil sejo. Razlog za to je bila odločitev urada za varstvo konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam omeji razpolaganje z delnicami trgovca.
V Agrokorju, ki je edini ponudnik za delež Laškega v Mercatorju, dogajanja ne želijo komentirati, se pa v petek izteče podaljšan rok, v katerem hrvaška družba Agrokor Pivovarni Laško za njen delež v Mercatorju ponuja 221 evro za delnico.
Urad za varstvo konkurence je namreč družbam iz skupine Pivovarna Laško omejil prosto razpolaganje z delnicami Mercatorja. Enako omejitev je izrekel tudi za banke NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska Banka in Banka Koper. To pomeni, da je morebiten prenos Mercatorjevih delnic tako do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence v predmetni zadevi može zgolj ob soglasju urada. Družbe iz skupine Laško so na to odločbo urada danes vložile tožbo.
Na uradu za varstvo konkurence so ocenili, da je to pravica Laškega in da je dovoljeno vložiti tožbo pri vrhovnem sodišču v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe. Na torkovo odločbo urada sta se danes na novinarski po seji vlade odzvala tudi premier Borut Pahor in ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
Pahor je dejal, da so se o usodi Mercatorja pogovarjali med ministri, saj je v tej družbi zaposlenih veliko Slovencev, na policah pa je veliko slovenskih izdelkov. Zato se postavlja vprašanje, kakšne bodo posledice, če bi se kdo odločil, da Mercator, a ne le Mercator, temveč tudi kakršno koli drugo slovenske podjetje, prevzame za to, da izloči konkurenta.
Vsak tuji investitor, ki ima poštene namene, je v Sloveniji dobrodošel, saj Slovenija nima dovolj denarja, da bi se sama razvijala, je zatrdil predsednik vlade.
Ob tem je dejal, da se sam in ministri njegove vlade niso vmešavali v odločitev Laškega, saj so ocenili, da bi bil oportunitetni strošek vtikanja večji od koristi in napačen signal. Za to imamo v Sloveniji regulatorja, sam premier pa nima informacij, da bi se kdor koli vmešaval v delo varuha konkurence.
Radićeva meni, da je prav, da se je varuh konkurence z odločbo oglasil že v tej fazi. Tako je postavil okvirje, da se bo ta zadeva urejala po zakonih. Če bi urad to storil kasneje, bi se lahko razmere zapletle. Ob tem je Radićeva zatrdila, da se, odkar je ministrica, ne ukvarja z delom urada, čeprav sodi pod resor ministrstva za gospodarstvo.
Kapitalska družba (Kad) pa je danes od uprave in nadzornikov Laškega zahtevala sklic skupščine, na kateri bi lastniki odločali o dokapitalizaciji Pivovarne Laško. Kad tako predlaga, da bi se spremenil statut družbe v členu, ki bi upravi omogočalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke.
