Italija je zakon uvedla leta 2009, za nezakonite priseljence, ki ne zapustijo države, pa predvideva zaporno kazen med enim in štirimi leti. Sodišče je po poročanju italijanskih medijev v obrazložitvi odločitve med drugim navedlo, da je za evropsko politiko vračanja nezakonitih priseljencev v tretje države ključnega pomena enako razumevanje in izvajanje direktive v vseh državah članica.
Zadeva je prišla pred sodišče lani, ko je bil na podlagi omenjenega zakona za leto dni zaprt alžirski nezakoniti priseljenec Hassen El Dridi. Slednji si je zaporno kazen prislužil, ker ni imel dovoljenja za bivanje, države pa ni zapustil v petih dneh, kot so od njega zahtevale italijanske oblasti. El Dridi je še vedno v zaporu.
Evropsko sodišče je v odločitvi zapisalo, da države članice ne morejo uvajati strožjih pravil, kot jih predvideva evropska direktiva o repatriaciji nezakonitih priseljencev v tretje države. El Dridija naj bi zato zdaj izpustili.
Odločitev Evropskega sodišča pomeni hud udarec italijanski politiki do nezakonitih priseljencev, ki se je močno zaostrila prav pred dvema letoma, ko je Italija z Libijo sklenila sporazum o vračanju beguncev brez predhodnega preverjanja upravičenosti do azila.
Prav v teh dneh je Italija zaradi vala nezakonitih priseljencev iz Tunizije skupaj s Francijo zahtevala spremembe schengenskega sporazuma, ki naj bi državam omogočile ponovno uvedbo nadzora na mejah v izrednih razmerah ter omejitve prostega gibanja znotraj območja.
Med državama je namreč izbruhnila "begunska vojna". Italija je, ker članice Evropske unije niso hotele prevzeti dela beguncev na svoje ozemlje, začela tunizijskim prebežnikom izdajati začasna dovoljenja za prebivanje. Ker je večina Tunizijcev želela vstopiti v Francijo, so francoske oblasti znova začele nadzirati meddržavno mejo in Tunizijce vračati v Italijo.
