Državljani Slovenije s 1. majem ne bodo več potrebovali delovnih dovoljenj tudi za delo v Avstriji in Nemčiji, ki sta kot edini stari članici EU sedem let uveljavljali omejitve za osmerico držav, ki so se EU pridružile leta 2004. Na trgu dela bodo tako izenačeni z avstrijskimi oz. nemškimi državljani.
Ministrstvo za delo glede na dosedanje izkušnje z mobilnostjo slovenske delovne sile velikega pritiska delavcev iz Slovenije na ta dva trga ne pričakuje. Lahko bi se sicer število teh delavcev povečalo v obmejnem področju z Avstrijo, od koder po podatkih ministrstva že sedaj na delo v Avstrijo vsak dan odhaja med 6000 in 7000 slovenskih delavcev.
Podobno v največji sindikalni centrali, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjujejo, da se Avstriji in Nemčiji ni treba bati množičnega prihoda slovenskih delavcev na njihov trg dela. "Če že, potem bodo to dnevni delavci migranti, ki si bodo poiskali delo v obmejnih regijah," menijo v ZSSS. Sindikat tudi pravi, da delavci novih članic EU ne predstavljajo konkurenčne, ampak komplementarno delovno silo v panogah, kjer je potrebna takojšnja dodatna delovna sila.
ZSSS pa opozarja na možnost, da bi lahko prišlo do bega visoko izobraženih in usposobljenih delavcev v tujino. "Zato bi se morali slovenski delodajalci že zdaj zelo potruditi, da zadržijo takšen kader, saj je vse bolj jasno, da bo v prihodnosti na evropskem trgu dela potekal boj za čim bolj kvaliteten kader in ne za čim nižjo ceno dela," menijo v sindikalni zvezi. Podobno so minuli teden v koroški izpostavi ZSSS izrazili bojazen, da bodo kakovostni delavci odšli delat v sosednjo Avstrijo, kjer razmere niso nujno boljše, domača podjetja pa bodo izgubila dragoceno delovno silo.
Odprtje trga bo pomenilo spremembo tudi za slovenska podjetja. "Ta ukrep bo slovenskim delodajalcem nedvomno prinesel novih poslovnih priložnosti, saj bodo na ta način veliko lažje v Nemčiji opravljali storitev s svojimi - slovenskimi - delavci," ocenjujejo v Združenju delodajalcev Slovenije.
Izkušnje so namreč pokazale, dodajajo v združenju, da so v preteklih letih naša podjetja s svojimi storitvami želela vstopiti na nemški in avstrijski trg, a jim omejitve pri pridobivanju delovnih dovoljenj za napotene delavce tega niso omogočale.
Po 1. maju bodo tako lahko slovenska podjetja storitve v teh dveh državah izvajala s svojimi delavci, ki ne bodo potrebovali delovnih dovoljenj. Kot pojasnjuje ministrstvo za delo, bo slovensko podjetje lahko na izvajanje storitev napotilo delavce, ki so v podjetju zakonito zaposleni najmanj en mesec, ne glede na državljanstvo.
Zaradi nadzora nad spoštovanjem avstrijske zakonodaje v času izvajanja storitev pa bo moralo podjetje pred začetkom opravljanja storitev to prijaviti oziroma opraviti določene administrativne postopke. S 1. majem bo v Avstriji za opravljanje vseh storitev potrebno potrdilo o napotitvi, ne bo pa več dovoljenja za napotitev (doslej za zaščitene storitve) in dovoljenja za zaposlitev (doslej za gradbeništvo in zaključna dela v gradbeništvu).
Podjetja morajo v času izvajanja storitev v katerikoli drugi državi članici EU spoštovati nacionalno delovnopravno zakonodajo te države članice. Tako mora med drugim zaradi preprečevanja dampinških cen napotenim delavcem za čas izvajanja storitev izplačevati plače, ki so z zakonom ali s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali s panožno kolektivno pogodbo določene v tej državi. Enako velja za tuja podjetja v Sloveniji, ki se morajo poleg tega pred začetkom izvajanja storitev prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje.
