Namen konference, ki se je udeležujejo pravosodni ministri in drugi visoki predstavniki 47 članic Sveta Evrope, je nadaljevanje procesa dolgoročne reforme Evropskega sodišča za človekove pravice. Reforma sodišča se je intenzivno pričela s sprejemom in uveljavitvijo Protokola številka 14 h Konvenciji o človekovih pravicah in nadaljevala z lansko februarsko konferenco v Interlaknu.
Na tokratni konferenci, ki jo je pripravila predsedujoča Turčija, bodo v sredo sprejeli deklaracijo. Njen namen je v okviru reform določiti možne nadaljnje ukrepe za razbremenitev sodišča v Strasbourgu, ocenili pa bodo tudi dosedanji napredek na področju reform.
Namen reforme je namreč prav razbremenitev sodišča, ki ima, kot je za STA iz Izmirja povedal minister Zalar, "trenutno v delu že skoraj 150.000 pritožb". Vsak mesec prejme približno 2000 novih zadev, povprečen čas reševanja zadev na sodišču pa znaša od tri do štiri leta.
Minister Zalar je kot pomembno novost, ki jo Slovenija podpira, in jo bo vsebovala tudi deklaracija, izpostavil, da bo lahko vsako najvišje sodišče v članici Sveta Evrope zaprosilo sodišče v Strasbourgu "za t.i. svetovalna mnenja, ki bi nacionalnemu sodišču omogočila lažjo in bolj zanesljivo presojo z vidika varstva človekovih pravic". V Sloveniji bi za tovrstno mnenje lahko zaprosilo vrhovno sodišče, morda pa tudi ustavno sodišče.
Ta ukrep je minister izpostavil kot še posebej pomembnega, ker bi z njim lahko pomembno zmanjšali število pritožb tožnikov, "ki se pravzaprav ponavljajo, ker gre za pritožbe o istovrstnih zadevah". Omogočil pa bi tudi dokončno rešitev teh vprašanj v okviru nacionalnih sodnih sistemov, "tako da se ne bi bilo potrebno vedno znova obračati na sodišče v Strasbourgu", je dejal za STA.
Glede mehanizma filtriranja nesprejemljivih pritožb pa se Slovenija po besedah Zalarja zavzema, da sodišče "še naprej samo razvija kriterije za presojo". Po oceni Slovenije je namreč ključnega pomena, da ta presoja ostane v rokah sodnikov in da je ne bi prenesli na nižji nivo, strokovnih sodelavcev oziroma uradnikov sodišča.
Uvedbi sodnih taks za dostop do sodišča, kot to velja za nacionalna sodišča, pa Slovenija odločno nasprotuje. Kot je pojasnil minister Zalar, bo namreč "zelo težko ali celo nemogoče vzpostaviti enotne standarde za oceno, kdo je obvezen plačila takse". Ta ukrep pa tudi ne bi odvračal ljudi od vlaganja neutemeljenih pritožb, ki so sicer velik problem sodišča v Strasbourgu, je dejal Zalar. Dodal je, da kar devet od desetih tožb sodišče ne sprejme v obravnavo, ker so neutemeljene.
Slovenija tudi meni, da bi uvedba taks "samo prizadela ugled sodišča in njegovo legitimnost", je dejal minister in izpostavil, da je enakega mnenja tudi sodišče v Strasbourgu, ki uvedbe sodnih taks prav tako ne podpira.
Izrazil je še zadovoljstvo, da bo v deklaraciji, ki jo bodo na konferenci sprejeli v sredo, zapisano kompromisno besedilo, da "bodo pristojni še naprej preučevali možnost uvedbe" sodnih taks, ne pa, da jih bodo uvedli.
Minister Zalar je še povedal, da je predsednik sodišča Jean-Paul Costa danes na konferenci predstavil potek izvajanja reform na področju določanja prioritetnih zadev, izvajanja vzorčnih sodb in razvoja kriterijev za sprejemljivost pritožb. Glede slednjega je povedal, da pripravljajo informativni vodič, s katerim želijo državljane članic Sveta Evrope seznaniti, "kaj lahko realno pričakujejo v primeru odločitve za vložitev pritožbe".
Izpostavil je še, da se mu je v današnjem pogovoru Costa posebej zahvalil za prizadevanja Slovenije za reformo delovanja sodišča še v času njenega predsedovanja Svetu Evrope.
