Beograd je doslej že večkrat namignil, da bi lahko podprl delitev Kosova, ki ima na severu večinsko srbsko prebivalstvo, a Priština to odločno zavrača, saj je neodvisnost Kosova nepovratna, priznalo pa jo je tudi 75 držav.
Po oceni Stefanovića je vprašanje statusa Kosova vsebovano v vsaki temi neposrednih pogovorov s Prištino in bi kosovska stran morala prilagoditi svoj pristop pri iskanju rešitve, ne pa iskati "naše potrditve njihove tako imenovane neodvisnosti, ker je nikoli ne bo dobila".
Od četrtega kroga pogovorov Beograd sicer pričakuje, da se doseže dogovor o že obravnavanih vprašanjih. Sicer meni, da bi do konca leta oziroma do prve polovice prihodnjega leta lahko rešili nekaj najpomembnejših vprašanj, nato pa bi se lahko lotili vsebine urejanja odnosov.
Povedal je še, da na pogovorih najbolj počasi rešujejo vprašanja telekomunikacij in električne energije, še posebej pa carinskih pečatov, ker imata strani dva različna koncepta.
Prvi neposreden dialog, odkar je Kosovo leta 2008 razglasilo neodvisnost, sta Beograd in Priština ob pomoči EU začela 8. marca. Doslej so se v okviru tega dialoga sestali trikrat, namen pa je urediti predvsem praktična vprašanja, ki bi olajšala življenje ljudi na Kosovu.
