Kot je po seji odbora za STA povedal njegov predsednik Janko Veber (SD), so poslanci razpravo o predlogu novele ustavili prav pri 59. členu, ki predvideva 30-dnevni plačilni rok ter solidarnostno klavzulo, po kateri naj bi prejemnik blaga izvršil plačilo avtoprevozniku, če tega ne bi storil naročnik prevoza.
Po Vebrovih besedah imata Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) pri tem členu precej pomislekov.
V obeh zbornicah menijo, da je predlagani 30-dnevni rok prekratek. Kot sta GZS in TZS zapisali v predlogu dopolnil k noveli, po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) avtoprevozniška dejavnost ni evidentirana kot kritična dejavnost z vidika dospelih neporavnanih obveznosti.
Ko gre za zamude pri plačilih, po mnenju obeh zbornic prednjačijo dejavnosti kot so gradbeništvo, popravila motornih vozil in zavarovalniške dejavnosti. V tej luči so v zbornicah prepričani, da ni utemeljenih razlogov, da bi se absolutni plačilni rok uvajal prav za avtoprevozniško dejavnost.
Prav tako GZS in TZS v celoti nasprotujeta predlagani določbi solidarne odgovornosti za plačilo voznine s strani subjektov, ki niso pogodbena stranka prevozne pogodbe ali niso niti seznanjeni z njeno vsebino. Ta klavzula ne zagotavlja pravne varnosti gospodarskih subjektov in ni v skladu s splošnimi pogoji obligacijskega prava, trdita zbornici.
Nekaj odprtih vprašanj je bilo na seji odbora tudi glede zagotavljanja linijskih prevozov ter zagotavljanja taksi prevozov, je še pojasnil predsednik odbora. V zvezi s slednjim se je po njegovih besedah vzpostavilo vprašanje, ali morajo imeti vsi vozniki sklenjeno pogodbo za polni delovni čas.
Glede na današnjo razpravo tako Veber dopušča možnost, da bodo za nadaljnjo obravnavo predloga novele po nujnem postopku, ki bo 3. maja, predlagana nova dopolnila. Tedaj bodo skušali poiskati rešitev, sprejemljivo za vse, saj si želijo, da bi DZ predlog novele obravnaval že 5. maja.
Ministrstvo za promet sicer želi s predlagano novelo hitro in učinkovito ublažiti posledice gospodarske krize na avtoprevozniško dejavnost. To naj bi med drugim zagotovili prav z boljšo plačilno disciplino v prevozniškem sektorju.
Obenem pa predlog novele med drugim predvideva tudi dvig ravni ponudbe prevoznih storitev v javnem potniškem prometu in zagotovitev racionalne porabe proračunskih sredstev.
V skladu s tem je v noveli predvidena ustanovitev direkcije za javni potniški promet, katere namen je zagotovitev večje samostojnosti, učinkovitosti in kakovosti pri opravljanju nalog sistema gospodarske javne službe potniškega prometa. Obenem bi z direkcijo dosegli tudi bolj racionalno rabo proračunskih sredstev, saj bi prišlo do združitev kadrov iz različnih organov, verjamejo predlagatelji.
