Vlada je oba dokumenta pred dnevi že posredovala Evropski komisiji, ta pa bo do poletja pripravila pripombe, ki se bodo upoštevale pri pripravi državnega proračuna. Nacionalni reformni program zajema strukturne spremembe ter programske ukrepe in projekte za obdobje dveh let, program stabilnosti pa ukrepe za doseganje finančne konsolidacije.
Ena izmed predlaganih reform je pokojninska, glede katere je Gaspari opozoril, da bo morala Slovenija brez nje vsako leto najti dodatnih 250 milijonov evrov prihrankov. "Generacija čez 30 let bo močno trpela, če danes ne bomo nekaj naredili," je dejal.
Ob tem je zavrnil razmišljanje Rudolfa Petana (SDS), da pokojninska reforma, kot je predlagana, pomeni, da bodo mladi dlje časa čakali na zaposlitev. Kljub podaljševanju zaposlitve obstoječih delavcev se namreč lahko zaposlujejo novi, saj ni nujno, da na istih delovnih mestih, je pojasnil Gaspari.
Ocena gospodarskega položaja v Sloveniji je sicer trenutno po ministrovem mnenju ta trenutek prečrna. Slab položaj je le v gradbeništvu in finančnem sektorju, je dejal. Glede na to, da so se plače v obdobju skrčenja bruto domačega proizvoda (BDP) realno zvišale za 4,5 odstotka, ne moremo govoriti, da smo v hudi krizi, je menil.
Gospodarska rast bo do leta 2014 še razmeroma počasna, gibala se bo okoli 2,5 odstotka, je dopolnjeni program stabilnosti predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Proračunski prihodki naj bi se v tem obdobju povečevali, odhodki pa zniževali, predvsem pri plačah, socialnih transferjih in pokojninah, tako da bi se primanjkljaj postopoma znižal in se v letu 2014 spustil pod dva odstotka BDP.
Petanu so se zdele te napovedi preveč optimistične in je sklepal, da bo začrtane ukrepe očitno izvedla naslednja vlada. "Torej predvidevate, da bomo dobili uspešno vlado," je dejal avtorjem dokumentov. Po njegovem mnenju bo primanjkljaj v letu 2013 bolj verjetno znašal pet odstotkov BDP. V primeru povečevanja brezposelnosti - glede te je direktor Umarja Boštjan Vasle napovedal izboljšanje šele po letu 2013 - se bodo namreč prilivi v proračun zmanjšali, je pojasnil.
Seja je bila po besedah predsednice odbora Darje Lavtižar Bebler (SD) namenjena le predstavitvi ukrepov, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020, ne pa predlaganju sprememb. Kljub temu je Julijana Bizjak Mlakar (SD) nanizala vrsto ukrepov, ki jih v dokumentih pogreša.
Med njimi je izpostavila okrepljeno delovanje nadzornih organov, inšpekcijskih služb, organov pregona in sodstva, bolj pravično porazdelitev bremen med prebivalstvom ter bolj odločno ukrepanje zoper revščino in korupcijo. "Reforme bi morale biti v korist najšibkejših, po drugi strani pa boleče za tiste, ki so tajkuni, skorumpirani in kršijo pravice drugih," je menila poslanka SD.
