Kot je v predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zapisal prvopodpisani Borut Sajovic (LDS), novela dodatno uvaja zahtevo, da morajo državni organi ob podpisu pogodb z zasebnimi podjetji pridobiti izjavo o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu podjetja, o tihih družbenikih ter terminskih ali opcijskih pogodbah. Novela med drugim prinaša tudi vzpostavitev registra lobistov in določa pravila za zakonito lobiranje.
Alenko Jeraj (SDS) je zmotil člen, ki daje komisiji pristojnosti, da lahko vpogleda v vse dokumente državnih organov, tudi tiste, ki so označeni s stopnjo tajnosti. Zanjo je takšna rešitev pretirana in zato vprašljiva.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič ji je odgovoril, da omenjena določba ni nič novega, saj da omenjeno pravico komisiji zakon že daje. Enako pravico imajo varuh človekovih pravic, informacijska pooblaščenka in računsko sodišče, je dejal.
Glede lobiranja so predstavniki civilnih združenj predlagali, da se članom civilnih združenj pri lobiranju ne bi bilo treba posebej registrirati, vendar člani odbora predloga niso podprli. Klemenčič je namreč povedal, da bi to pomenilo, da bi lahko vsak, ki je v kakšnem društvu, lobiral mimo zakona.
Predlog sprememb zakona o policiji je predlagala poslanska skupina SDS, predvidevala pa je določitev organizacijske strukture policije z zakonom in ne z podzakonskim aktom, pri čemer je predvidevala ohranitev vseh policijskih uprav. Ministrstvo za notranje zadeve namerava namreč s podzakonskim aktom ukiniti policijske uprave Slovenj Gradec, Krško in Postojna.
Jožef Jerovšek (SDS) je ocenil, da bi se varnost na območjih, ki jih pokrivajo, z ukinitvijo omenjenih policijskih uprav poslabšala. Slednje je po njegovih besedah še posebej nesprejemljivo v Krškem, kjer stoji jedrska elektrarna.
"Organiziranost policije je v pristojnosti vlade, zato v LDS zakona ne bomo podprli," je dejal Milan Gumzar. Dejal je tudi, da imamo lahko v državi, če je treba, tudi 20 policijskih uprav, da pa je treba za njih zagotoviti denar. "Če pa je treba varčevati, pa ne moremo podpreti zakona, ki širi zadevo," je dejal.
Člani odbora členov zakona niso podprli, kar pomeni, da je njegova obravnava v DZ praktično končana.
Novela zakona o javnih zbiranjih po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Damjana Laha ureja pripravo prireditev na javnih cestah, ki jo je do zdaj urejal drug zakon. Novela določa pristojnosti za izdajo dovoljenja za prireditve na javnih cestah, uvaja pa tudi dolžnost zagotovitve zasebnega varovanja gostincev na prireditvah, ki nudijo mehansko ali živo glasbo. Varovanje bodo morali zagotoviti tudi vsi organizatorji, ko bodo v okviru svoje redne dejavnosti organizirali dogodke z mehansko ali živo glasbo in bodo slednji potekali po 23. uri.
Vito Rožej (Zares) je ocenil, da si vsi gostinci ne bodo mogli privoščiti zasebnih varnostnikov. Lah pa mu je odgovoril, da zakon predvideva tudi "odpustek", saj določa, da na prireditvah do 50 udeležencev tovrstno varovanje ni potrebno.
Novela zakona o društvih pa po besedah Laha prinaša nekatere spremembe pri registraciji društev in pri izvajanju nadzora nad delovanji društev. Med drugim se bo lahko tako društvo imenovalo tudi družina.
Odbor se bo danes sestal še na nujni seji, na kateri bo nadaljeval razpravo o zahtevi za umik stopnje zaupnosti z vseh dokumentov, povezanih s trgovino z orožjem.
