Predsednik vlade Borut Pahor je na novinarski konferenci po današnji seji vlade znova poudaril pomen pokojninske reforme. Če reforma ne bo sprejeta, bo treba po njegovih besedah "pomirjati finančne trge". "Kdo bo to storil?" je dodal. "Natančno v portugalski situaciji bomo," je prepričan.
"Če reforma pade, Slovenci ne bomo več gospodarji svojega položaja, kot smo zdaj," je dejal. Reforma je po njegovih besedah nujna, ker vse manj ljudi dela za vse več upokojencev. "Sprejmimo, prosim, pokojninsko reformo," je pozval.
Vse do zadnjih dni pred iztekom roka za vložitev podpisov sta se vladna in sindikalna stran pogovarjali o možnostih, da do referenduma ne bi prišlo. Vendar se nista uspeli dogovoriti.
Z namenom, da bi se dogovorila o drugih možnih rešitvah, ki poleg referenduma še obstajajo za preprečitev uveljavitve reforme, sta se 14. aprila sestala predsednik DeSUS Karl Erjavec in predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Oba sta se strinjala, da je treba uveljavitev reforme preprečiti, za ta cilj pa so možne druge poti in ne samo referendum.
Če bi državni zbor preklical reformo, sindikati ne bi vložili zahteve za razpis referenduma, začeti pa bi se morala pogajanja za bolj prijazno reformo. "Cilj za sindikate ni referendum, pač pa je cilj preprečiti uveljavitev reforme, ki je za večino delavk in delavcev neprijazna," je tedaj pojasnil Semolič. "Pri tem ne moremo popustiti, ker gre zdaj že za voljo ljudi in to ni več stvar sindikatov," je dodal.
Premier Pahor pa je 14. aprila menil, da so sindikati tisti, ki se morajo odločiti. Pozval jih je, naj še enkrat premislijo in naj ne vložijo podpisov za razpis.
Rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi se je iztekel 15. aprila. Zveza svobodnih sindikatov, ki je pobudnica za začetek postopkov za razpis, je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami dovolj podpisov imela že v prvih dneh 35-dnevnega roka za zbiranje.
Zveza je skupaj s preostalimi šestimi sindikalnimi centralami v prvih sedmih dneh od začetka roka za zbiranje, od 6. do 12. januarja, zbrala več kot 42.000 podpisov. Vendar so morali zbiranje s 13. januarjem prekiniti, ker je DZ dan prej posredoval zahtevo za presojo referendumske pobude na ustavno sodišče.
Potem ko je sodišče 10. marca soglasno odločilo, da ne bo preprečilo referenduma, so sindikalne centrale 19. marca, dan po objavi odločbe sodišča v uradnem listu, lahko nadaljevale zbiranje podpisov. Od 35-dnevnega roka za zbiranje jim je ostalo 28 dni, ki so se iztekli 15. aprila.
Ustavni sodniki so zahtevo DZ za presojo vprašanja, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve reforme na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, zavrnili z utemeljitvijo, da je v pravico do referenduma mogoče poseči le pod določenimi pogoji.
Tako bi v tem primeru vanjo lahko poseglo, če bi bila veljavna ureditev pokojninskega sistema očitno protiustavna že v času odločanja sodišča in bi bila njena nadomestitev z novim zakonom nujna za odpravo protiustavnega stanja. V danem primeru pa DZ tega ni uspelo izkazati, so opozorili sodniki.
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je vlada poslala v zakonodajni postopek jeseni lani, ni bil usklajen niti s socialnimi niti s koalicijskimi partnerji. Sindikati so mu vseskozi nasprotovali zaradi zviševanja starostne meje oz. podaljševanja delovne aktivnosti za tri leta ter od vsega začetka omenjali možnost referenduma.
Za razliko od sindikatov so na delodajalski strani pristali nanj. Vendar so mu pozno poleti lani zaradi naknadnih sprememb, ki niso bile usklajene, v Združenju delodajalcev Slovenije podporo umaknili. Tako mu na koncu niso nasprotovali le še v Gospodarski zbornici Slovenije.
V koaliciji pa je bila vseskozi proti DeSUS. Njen izvršni odbor je po tem, ko so propadli pogovori med sindikati in vlado za umik pokojninske reforme, sklenil v torek svetu stranke predlagati izstop stranke iz vladne koalicije. Svet bo o tem odločal v začetku maja.
Zakon, ki ga je DZ sprejel 14. decembra lani s podporo SLS in ob nasprotovanju DeSUS, kot pogoj za polno starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine možno upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj.
Obdobje za odmero pokojninske osnove se z veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Usklajevanje pokojnin pa poleg rasti plač, kot velja po zdajšnjem sistemu, upošteva tudi rast inflacije.
Če bo zakon na referendumu zavrnjen, zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.
