Poslanec SD Samo Bevk je v razpravi poudaril, da "smo v Sloveniji priča eroziji predstavniške demokracije, ki se utaplja v referendumskem močvirju", po katerem "brodi zlasti največja opozicijska stranka". "Nekritično odpiranje vseh arhivskih dokumentov" je po Bevkovem mnenju v nasprotju z nacionalnimi interesi in varnostjo države in posameznikov.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je med drugim izpostavil, da so sami "končali s staro državo", v koaliciji pa jo po njegovem hočejo še kar naprej oživljati in ji "dajati umetno dihanje". Poudaril je, da se lahko vse posameznike, ki bi utegnili biti ob razkritju dokumentov ogroženi, zaščiti z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kot je poudaril poslanec Zares Vito Rožej, se je prejšnja vlada reševanja problema dostopnosti do arhivskih gradiv lotila z uredbo, zdajšnja pa z zakonodajnim aktom. Očitno je za predlagatelje problem, kdo je bil predlagatelj - vlada, je povedal Rožej. Po njegovem mnenju sicer ustavno sodišče neupravičeno trdi, da DZ svoje funkcije ni izpolnil.
Franc Jurša iz DeSUS je spomnil, da so se njihovi poslanci že ob sprejemanju novele strinjali, da bi predčasno razkritje določenih podatkov iz arhivskega gradiva lahko škodovalo interesom ali varnosti države. Tokratna referendumska zahteva je sicer po njegovem mnenju namenjena "obrekovanju določenih oseb" in "zavajanju javnosti".
Miran Györek (SNS) pa je poudaril, je razkritje resnične zgodovine slovenskega naroda njihova "moralna dolžnost in normalna politična odgovornost". "Interpretirajo pa jo naj zgodovinarji, ne pa politiki," je pojasnil.
Poslanec SLS Gvido Kres pa je med drugim izpostavil, da zaščito osebnih podatkov posameznikov, navedenih v arhivih, omogoča že sedanja novela. Poslanci SLS sicer niso prispevali podpisov za razpis referenduma, menijo pa, da ne gre odrekati ustavne pravice do referendumskega odločanja.
Poslanec LDS Ljubo Germič pa je dejal, da je zavrnitev dostopa do gradiva nekdanje SDV zainteresiranemu publicistu Igorju Omerzi temeljila na že veljavnem zakonu. V LDS sicer menijo, da bi bila ustavna presoja referendumske pobude potrebna vsakič, ko "je prisotna senca dvoma, da bi lahko prišlo do kršitve ustave".
Po mnenju vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Franca Žnidaršiča je predlog odloka o razpisu referenduma "v bistvu zloraba najširše demokracije v politične namene". Pojasnil je sicer, da v poslanski skupini enotnega stališča o tem nimajo.
V kasnejši razpravi so koalicijski poslanci večinoma opozarjali na morebitne posledice razkritja arhivskih dokumentov za državo in posameznike, opozicijski poslanci pa so menili, da vlada že danes krši zakon, saj so arhivi nedostopni.
DZ je novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejel na začetku februarja, zakon pa spreminja dostopnost do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb. DZ je sicer zahteval prepoved referenduma, a mu ustavno sodišče ni ugodilo, zato je bil dolžan na predlog poslancev SDS in SNS razpisati referendum.
