Poslanci SD zakon podpirajo, ker po besedah Mirana Potrča zagotavlja boljšo preglednost in organiziranost državnotožilske organizacije, povečuje njeno neodvisnost, se usmerja v njeno večjo strokovnost in učinkovitost ter zmanjšuje vlogo politike v tem okviru. Potrč je še opozoril, da predlog v večji meri zavrača le vrhovno državno tožilstvo, kar pa ni presenetljivo, glede na spore med ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar.
Vito Rožej (Zares) pa opozarja, je sedanji zakon nepregleden, zastarel in potreben prenove. V poslanski skupini jih po njegovih besedah še posebej veseli novost, s katero se zagotavlja učinkovitejša politika pregona. V zadnjih letih je bilo stanje pregona v Sloveniji ocenjeno kot slabo, pravi. Dodaja, da bodo v poslanski skupini predlog podprli in da pričakujejo, da se bo na ravni tožilske funkcije marsikaj obrnilo na bolje in pripomoglo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj.
Predlog pozdravljajo tudi v LDS, kjer menijo, da je zasnova sedaj veljavnega zakona o državnem tožilstvu. Po besedah Milana Gumzara so rešitve dobre in nujno potrebne, saj bodo tožilcem prinesle najvišjo možno mero samostojnosti in odgovornosti, tožilstvo pa se bo depolitiziralo. Zakon bodo podprli v upanju na uspešno delo tožilcev pri vlaganju obtožb, predvsem pri kaznivih dejanjih gospodarskega kriminala, pravi Gumzar.
Poslanci DeSUS predlagane spremembe ocenjujejo kot potrebne in smiselne, saj si želijo, da bi organi pregona in pravosodja delali dobro - to je več, hitro, strokovno in učinkovito, je dejal Anton Urh. V poslanski skupini se strinjajo, da predlagana ureditev pomeni odmik politike od kadrovanja v tožilstvu, pozdravljajo pa koncept delovanja specializiranega državnega tožilstva.
Predlogu pa ostro nasprotujejo v SDS. Po mnenju Vinka Gorenaka so besede o odmiku politike iz tožilstva laž, saj je cilj predloga "okupirati tožilstvo". Zakon namreč govori zgolj o samostojnosti tožilcev, ne pa tudi tožilske organizacije. Ker zakon ne govori o samostojnosti tožilstva, gre za grobo podrejanje izvršilni veji oblasti, je prepričan Gorenak. Ker bo generalni državni tožilec po novem brez vseh pooblastil, se bo na čelo tožilstva postavil pravosodni minister, tožilstvo pa bo na nek način postalo organ v sestavi ministrstva, opozarja.
V SLS pa se po besedah Gvida Kresa ne strinjajo s pavšalnimi ocenami, da je stanje v tožilstvu na splošno slabo, je pa posebej problematično stanje na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Sprašuje pa se, ali se lahko z neštetimi nalogami, ki jih predvideva novi zakon, dejansko zagotovi ustrezno izboljšanje stanja na področju tožilstva ali pa bo to zgolj pomenilo še večjo birokratizacijo tožilskega dela. V SLS tudi menijo, da je treba k spremembam na področju tožilske zakonodaje pristopati previdno.
Po mnenju poslancev SNS pa predlog vsebuje določene rešitve, ki jih je treba uvesti, z nekaterimi pa se absolutno ne strinjajo, je pojasnila Sara Viler. Iz zakona po njenem mnenju ni razviden odmik od politike, saj denimo določa, da minister za pravosodje določa pravila o dodeljevanju, odvzemu in prevzemu zadev posameznim tožilcem. Poleg tega bo državne tožilce na predlog ministra imenovala vlada, zato ni mogoče trditi, da je izbira v rokah tožilstva.
