Razpravo o predlogu za spremembe ustave so poslanci opravili v torek, danes pa bi morali o njem še glasovati. A je pred glasovanjem Anton Anderlič (LDS) predlagal, naj točko prestavijo, saj gre za zelo pomembno temo, o kateri bi se lahko še poskušali uskladiti. S tem so se strinjali tudi v drugih koalicijskih poslanskih skupinah, ne pa tudi v SDS, kjer so prepričani, da gre za zavlačevanje in zapravljanje časa. Na koncu je večina vendarle sprejela sklep, da točko prestavijo.
Po torkovi razpravi je sicer jasno, da predlog za začetek postopka ustavnih sprememb ne uživa zadostne podpore in bi bil postopek najverjetneje ustavljen. Za potrditev sklepa bi namreč morala glasovati dvotretjinska večina, a predlogu nasprotujejo v opoziciji, kjer menijo, da spremembe omejujejo dostop do ustavnega varstva. V koaliciji so po drugi strani prepričani, da bi rešile vprašanje preobremenjenosti ustavnega sodišča.
Predlog za spremembe oziroma dopolnitve 160., 161. in 162. člena ustave je v parlamentarno proceduro pred letom dni vložila vlada, z njimi pa je želela urediti pristojnosti in položaj ustavnega sodišča. Med najpomembnejšimi spremembami je bila sprememba 162. člena, ki je predvidevala, da ustavno sodišče prosto odloča, katere pobude in ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo.
Ob številnih dilemah in pomislekih spričo diskrecijske pravice ustavnih sodnikov je ustavna komisija v predlog na pobudo strokovne skupine vključila še merila, ki bi jih morali sodniki pri tem upoštevati. Gre za objektivno merilo za presojo zadev, po katerem bi morali ustavni sodniki upoštevati pomen ustavnosodnega vprašanja za nadaljnjo sodno prakso, ter subjektivno merilo, po katerem bi morali upoštevati težo posledic za pobudnika. Da pa večina ustavnih sodnikov ne bi mogla izločati "nezaželenih vprašanj", bi morala za sprejem zadeve za obravnavo zadoščati že manjšina sodnikov.
Ena izmed večjih sprememb je tudi predvidevala, da nekatere pristojnosti, ki jih je imelo do zdaj ustavno sodišče, prevzema redno sodstvo. S spremenjenim 162. členom pa bi v ustavo zapisali, kdo vse lahko kadar koli zahteva oceno ustavnosti zakona v postopku pred ustavnim sodiščem, pri čemer se krog pobudnikov nekoliko oži. To bi lahko storili tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikat za območje države, po eni izmed variant pa tudi predsednik republike.
Kot je ob obravnavi predloga za začetek postopka ustavnih sprememb pojasnil minister za pravosodje Aleš Zalar, gre za minimalistične spremembe ustave, ki pa so ključnega pomena za razvoj pravne države, temeljni cilj predloga pa je v čim večji kakovosti ustavosodnega varstva. Minister poudarja, da je že vlada v pripravo predloga vključila široko zaledje strokovnjakov, strokovna skupina ustavne komisije DZ pa je prispevala še dodatne predloge, s katerimi bi okrepili besedilo.
